Popoln vodnik za rastline
Raziščite rastline po zahtevnosti, sezoni in več. Poiščite popolno rastlino za vas.
Rastline po mestih
🗺️ Rastline po mestihNajdenih 3667 rastlin
Prikazano 3241–3276 od 3667
Sobralija
Sobralia decora
Sobralia decora je srednje velika kopenska ali epifitska orhideja s stebli, podobnimi bambusu, ki dosežejo višino do 75 cm. Izvira iz delov Srednje Amerike (Belize, Gvatemala, Honduras, Nikaragva) in Mehike (Nayarit, Oaxaca, Veracruz), kjer raste na vlažnih pobočjih in v senčnih soteskah tropskih deževnih gozdov na nizkih nadmorskih višinah med 50 in 1700 metri. Tvori velike in dišeče cvetove v barvah od rožnate do lila, pogosto z belo konico ustne (labeluma) ter rumeno do rjavo notranjostjo. Vsak cvet traja le en dan, vendar rastlina zaporedoma cveti več tednov.
Argentinski beli fakeljni kaktus
Soehrensia candicans
Argentinski beli fakeljni kaktus (Soehrensia candicans) je stebrasti kaktus, doma iz severne Argentine, znan po svojih spektakularnih velikih belih dišečih cvetovih, ki cvetijo ponoči. Tvori razrasle grozde do 3 m (10 ft) v premeru, pri čemer posamezni stebli dosežejo višino 60 cm (24 in). Odporen je na sušo in mraz do -6 °C (21 °F) ter uspeva v kseričnih in skalnih vrtovih.
Zlata baklasta kakteja
Soehrensia spachiana
Soehrensia spachiana, prej znana kot Echinopsis spachiana, je stolpičasti kaktus, ki se razveja od osnove in lahko doseže višino do 2 metrov. Znana je po svojih spektakularnih, velikih belih cvetovih, ki cvetijo ponoči. Njeni stebli so limonasto zeleni z dobro izraženimi rebri in zlato rumenimi bodičkami, ki s starostjo posivijo. Je zelo cenjena vrsta v kserikultivaciji zaradi svoje trdožive narave in grmičaste rasti.
Razhudniki
Solanum
Solanum je eden največjih in najbolj raznolikih rastlinskih rodov na Zemlji, ki obsega 1.500–2.000 vrst zelišč, grmov, plezalk in majhnih dreves iz družine Solanaceae. Vključuje tri gospodarsko najpomembnejše kmetijske kulture človeštva — krompir (S. tuberosum), paradižnik (S. lycopersicum) in jajčevec (S. melongena) — poleg setek okrasnih in divjih vrst. Večina zelenih delov vsebuje strupene alkaloide, kot je solanin, kar ta rod uvršča med izjemno dvoumne rastline: so vir življenjsko pomembne hrane in hkrati potencialno nevarne, pogosto znotraj iste rastline.
Etiopski jajčevec
Solanum aethiopicum
Solanum aethiopicum, znana kot etiopski jajčevec ali rdeči jajčevec, je plodonosni grm iz družine razhudnikovk (Solanaceae), ki izvira iz tropske Afrike. Zraste do 2,5 m visoko, cveti z zvezdastimi belimi do vijoličastimi cvetovi in obrodi majhne plodove, ki ob zorenju spremenijo barvo iz zelene v intenzivno oranžno-rdečo. Je ena izmed petih gospodarsko najpomembnejših vrtnin v podsaharski Afriki, cenjena zaradi užitnih plodov in hranljivih listov.
Ameriški razhudnik
Solanum americanum
Ameriški razhudnik (Solanum americanum) je enoletna ali kratkoživa trajna zelnata rastlina iz družine razhudnikovk (Solanaceae), ki je razširjena v tropskih in subtropskih predelih sveta. Izvira iz Amerike, a je postala svetovni plevel, ki raste na obdelanih tleh, ob robovih cest, na vrtovih in zapuščenih zemljiščih. Tvori majhne bele zvezdaste cvetove in okrogle jagode, ki ob zorenju spremenijo barvo iz zelene v sijočo črno. Vsi deli rastline veljajo za strupene — zlasti zeleni deli in nezrele jagode, ki vsebujejo solanin — čeprav se rastlina v različnih kulturah uporablja v tradicionalni medicini.
Tamarilo
Solanum betaceum
Tamarilo (Solanum betaceum) je majhno drevo ali grm, doma v Andih Južne Amerike. Razvija jajčasto oblikovane plodove v barvah od oranžne do rdeče ali globoko vijolične, z ostrim, grenkosl adkim okusom. Zelo cenjen tako zaradi okrasne vrednosti kot zaradi užitnih plodov, bogatih z vitamini A, C in E.
metličastolistni razhudnik
Solanum chenopodioides
Metličastolistni razhudnik (Solanum chenopodioides) je plevelast, razrasel trajni polgrm iz družine razhudnikovk, ki izvira iz Južne Amerike, danes pa je naturaliziran na degradiranih tleh, obalnem grmičevju in vrtovih v regijah z milim podnebjem po vsem svetu. Cveti z majhnimi belimi cvetovi v obliki zvezde, ki jim sledijo okrogle jagode, ki ob zorenju spremenijo barvo iz zelene v temno vijolično-črno. Tako kot pri drugih vrstah razhudnikov njegovi listi in nezrele jagode vsebujejo solanin in sorodne glikoalkaloide, zaradi česar je celotna rastlina ob zaužitju strupena.
Sladko-grenko razhudnikovo plezalo
Solanum dulcamara
Sladko-grenko razhudnikovo plezalo (Solanum dulcamara) je pollesnat trajni plezalec, doma v Evropi, severni Afriki in Aziji, ki spada v družino razhudnikovk (Solanaceae). Razvija čudovite zvezdaste vijoličaste cvetove z rumenimi prašniki, ki jim sledijo grozdi jagod, ki dozorijo od zelene prek oranžne do živo rdeče barve. OPOZORILO: Vsi deli rastline so HUDO STRUPENI — vsebujejo solanin in druge alkaloide, ki lahko povzročijo resno zastrupitev pri ljudeh, mačkah in psih.
Zrnatasta razhudnik
Solanum granulosoleprosum
Solanum granulosoleprosum je hitro rastoč grm ali majhno drevo, ki izvira iz južne Brazilije, Paragvaja, Urugvaja in severne Argentine. Kot predstavnik družine Solanaceae je pionirska vrsta, ki uspeva na motenih tleh, gozdnih robovih in sušnem terenu. Njegovi valjasti, zrnati stebli so pokriti z gostimi dlačicami; razvija bele do bledo vijolične cvetove v terminalnih grozdih, ki jim sledijo okroglaste rumene jagode ob zrelosti.
Dlakavi divji paradižnik
Solanum habrochaites
Solanum habrochaites je divji sorodnik gojenega paradižnika, ki izvira z zahodnih, sušnih pobočij perujskih in ekvadorskih Andov, kjer raste na nadmorskih višinah do 3.300 m. Za razliko od vrtnega paradižnika z gladkimi listi so njegovo celotno steblo in listje prekriti z gostimi, mehkimi žleznimi trihomi (dlačicami), po katerih je vrsta dobila ime — "habrochaites" v grobem pomeni "mehke ščetine". Ti trihomi izločajo terpene močnega vonja, kot je zingiberen, ki odganjajo žuželke in odvračajo patogene, zaradi česar je ta vrsta dragocen vir genov za odpornost proti škodljivcem in boleznim v programih žlahtnjenja paradižnika po vsem svetu. Tvori majhne, zvezdaste rumene cvetove in majhne zelene, puhaste plodove, ki običajno ostanejo zeleni in niso užitni. Kot pri vseh vrstah rodu Solanum, listje, stebla in nezreli plodovi vsebujejo glikoalkaloide in so ob zaužitju strupeni.
Suličastolistni razhudnik
Solanum lanceolatum
Solanum lanceolatum je trajni grm, ki izvira iz Mehike in Srednje Amerike. Cenjen je zaradi svojih privlačnih zvezdastih vijoličnih cvetov s svetlo rumenimi prašniki in sijočih oranžno-rdečih jagod. Kot član družine razhudnikovk (Solanaceae) uspeva v toplem podnebju in na polnem soncu ter je po vzpostavitvi odporen na sušo. Vse dele rastline je nevarno zaužiti, saj so strupeni.
Jasminasta razhudnica
Solanum laxum
Solanum laxum, splošno znana kot jasminasta razhudnica ali plezajoči krompir, je hitro rastoča polzimzelena vzpenjavka, ki izvira iz jugovzhodne Brazilije, Paragvaja, Argentine in Urugvaja. Njena prepletena, pollesnata stebla lahko dosežejo 6–9 m in hitro prekrijejo ograje, pergole in brajde. Od poletja do jeseni cveti v grozdih dišečih, zvezdastih belih cvetov z rumenimi prašniki, ki jim sledijo majhne modro-črne jagode. Vsi deli rastline – listi, stebla, cvetovi in še posebej nezrele jagode – vsebujejo solanin in druge glikoalkaloide ter so strupeni za ljudi in hišne ljubljenčke; sok lahko draži kožo, zato se pri obrezovanju priporoča uporaba rokavic.
Paradižnik
Solanum lycopersicum
Solanum lycopersicum, splošno znan kot paradižnik, je vrsta iz družine Solanaceae, ki izvira iz Južne Amerike. Široko se goji po vsem svetu zaradi svojih užitnih plodov, ki se razlikujejo po velikosti, barvi in obliki. Čeprav je v tropskem podnebju trajnica, ga v domačih in komercialnih vrtovih običajno gojimo kot enoletnico zaradi njegove občutljivosti na mraz in produkcijskega cikla.
Češnjev paradižnik
Solanum lycopersicum var. cerasiforme
Češnjev paradižnik (Solanum lycopersicum var. cerasiforme) je sorta paradižnika z majhnimi plodovi, ki izvira iz andske regije Peruja in Ekvadorja ter velja za najbližjega divjega sorodnika gojenih paradižnikov. Obrodi grozde majhnih, okroglih plodov, ki so lahko rdeče, rumene, oranžne ali celo črne barve, na nedoločenih in plazečih steblih (ali kompaktnih grmičkih pri pritlikavih sortah). Zaradi hitre rasti in visoke rodnosti uspeva v toplih in sončnih razmerah ter je ena najbolj priljubljenih vrtnin na domačih vrtovih in v loncih.
Bradavičnik
Solanum mammosum
Solanum mammosum, splošno znan kot bradavičnik ali kravje vime, je tropski grm, ki izvira iz Južne in Srednje Amerike. Pogosto se goji kot okrasna rastlina zaradi svojevrstno oblikovanih plodov, ki spominjajo na živalsko vime ali bradavice. Spada v družino Solanaceae, zraste do 1,5 metra v višino, ima gosto zeleno listje ter bele do vijolične cvetove. Kljub okrasni privlačnosti so vsi deli rastline strupeni in jo je treba hraniti stran od otrok in hišnih živali.
Jajčevec
Solanum melongena
Jajčevec (Solanum melongena) je tropska in subtropska zelenjadnica iz družine razhudnikovk (Solanaceae), cenjena zaradi velikih, bleščečih, vijoličnih plodov. Izvira iz Indije in jugovzhodne Azije, danes pa ga gojijo po vsem svetu v toplejših podnebjih. Grmičasta trajnica, gojena kot enoletnica, zraste do 1,8 m v višino; ima zvezdaste lavendelne cvetove in mesnate plodove, ki se barvno gibljejo od temno vijolične do bele.
Črni volčji češmin
Solanum nigrum
Črni volčji češmin (Solanum nigrum) je hitro rastoča kozmopolitska zelišče-plevel iz družine razhudnikovk (Solanaceae). Razširjen po vsem svetu na motenih tleh, ob cestah in v vrtovih, razvija majhne bele zvezdaste cvetove z rumenimi prašniki ter grozde jagod, ki dozorijo iz zelene v sijoče črno. Vsi zeleni deli in nezrele jagode vsebujejo solanin, strupeni glikoalkaloid; zrele jagode nekatere tradicionalne kulture previdno uživajo.
Ribezlov paradižnik
Solanum pimpinellifolium
Solanum pimpinellifolium, splošno znan kot ribezlov paradižnik ali divji paradižnik, je divji prednik vseh gojenih paradižnikov. Izvira iz Peruja in Ekvadorja ter proizvaja drobne, izjemno sladke jagode velikosti ribeza. Vsi zeleni deli rastline vsebujejo solanin in so strupeni; užitni so le zreli plodovi.
Jeruzalemska češnja
Solanum pseudocapsicum
Solanum pseudocapsicum, splošno poznana kot jeruzalemska češnja ali zimska češnja, je zimzeleni okrasni grm, ki izvira iz Južne Amerike (Peru in Ekvador). Pogosto jo gojijo zaradi dekorativnih jagod, ki prehajajo iz zelene prek rumene in oranžne do rdeče barve ter ostanejo na rastlini več mesecev. KRITIČNO OPOZORILO: vse jagode in listi so zaradi alkaloidov solanokapsina in solanina izredno strupeni za ljudi, mačke in pse.
Krompir
Solanum tuberosum
Krompir (Solanum tuberosum) je škrobna gomoljnica iz Andov v Južni Ameriki, ki jo gojijo že več kot 7.000 let. Kot član družine Solanaceae (razhudnikove) je danes ena najpomembnejših prehrambnih rastlin na svetu. Rastlina razvije privlačne bele, rožnate ali vijolične cvetove ter hranljive podzemne gomolje. OPOZORILO: Vsi zeleni deli rastline vsebujejo solanin, strupeni alkaloid — užitni so le zdravi gomolji.
Rdečeplodni razhudnik
Solanum villosum
Solanum villosum, splošno znan kot rdečeplodni ali dlakavi razhudnik, je hitro rastoča enoletnica iz družine razhudnikovk (Solanaceae), kamor spadata tudi paradižnik in krompir. Izvira iz Evrazije, danes pa je razširjen po celem svetu. Običajno zraste od 40 do 60 cm visoko, ima mehke, dlakave in nazobčane liste ter majhne grozde belih cvetov v obliki zvezd. Iz cvetov se razvijejo okrogli plodovi, ki ob zorenju spremenijo barvo iz zelene v rdečo ali rumeno. V mnogih delih Afrike in Azije mlade liste in poganjke kuhajo ter uživajo kot hranljivo listnato zelenjavo, vendar vsi deli rastline – zlasti nezreli zeleni plodovi in surovo listje – vsebujejo strupen glikoalkaloid solanin, zato se jih nikoli ne sme uživati surovih ali pred popolno zrelostjo. Ker uspeva v motenih tleh z minimalno nego, ga pogosto obravnavajo kot hitro rastoč pridelek za domači vrt in ne kot dolgotrajno okrasno rastlino.
Soleirolove solze
Soleirolia soleirolii
Soleirolia soleirolii, splošno znana kot soleirolove solze, je nizko rastoča, blazinasto rastoča trajnica, doma z zahodnih sredozemskih otokov Korzike in Sardinije. Tvori gosto preprogo drobnih, zaobljenih listov na nežnih, nitastih steblih, kar ustvarja bujno, mahovno podobo. Njeni drobceni beli cvetovi se pojavijo spomladi in poleti. Priljubljena kot talna pokrivka, rastlina za terarij in sobna rastlina, uspeva v visoki vlažnosti in enakomerni vlagi.
Pisana kopriva
Solenostemon scutellarioides
Koleus (Solenostemon scutellarioides) je živahna tropska listna rastlina, doma v Jugovzhodni Aziji, ki pripada družini ustnatic (Lamiaceae). Znan po svojih spektakularnih večbarvnih listih v kombinacijah rdeče, vijolične, oranžne, rumene, zelene in rožnate barve, je ena izmed najbolj priljubljenih okrasnih rastlin tako za notranje kot zunanje ureditve. Sodobne sorte so bile razvite za toleranco na sonce ali senco, kar koleus naredi izjemno vsestranskega.
Zlata rozga
Solidago
Solidago, popularno znana kot zlata rozga, je rod zelnatih trajnic iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira predvsem iz Severne Amerike. Tvori pokončne grme s togimi stebli in gostimi latastimi socvetji zlatih cvetov, ki se pojavijo pozno poleti in jeseni ter so zelo privlačni za čebele, metulje in druge opraševalce.
Visoka zlata rozga
Solidago altissima
Visoka zlata rozga (Solidago altissima) je krepka, koreninska trajnica, ki izvira iz Severne Amerike in spada v družino nebinovk (Asteraceae). Od poznega poletja do jeseni tvori gosta, perjanici podobna socvetja majhnih zlato rumenih cvetov na vrhu pokončnih, dlakavih stebel, ki dosežejo višino od 60 do 180 cm. Je izjemno privlačna za čebele, metulje in druge opraševalce. Hitro se širi s plazečimi koreninami in samosevci, pri čemer tvori opazne kolonije na travnikih, obrobkih in v naravnih vrtovih. Kljub svojemu ugledu ni krivec za seneni nahod – njen težek in lepljiv cvetni prah prenašajo žuželke, ne veter.
Kanadska zlata rozga
Solidago canadensis
Solidago canadensis, splošno znana kot kanadska zlata rozga, je robustna trajnica in divja roža z izvором v Severni Ameriki, ki spada v družino Asteraceae. Od poznega poletja do jeseni razvija impresivne, lokovito povešene grozde svetlo rumenih cvetov, ki ustvarjajo veličasten prizor na travnikih, prairijah in naravnih vrtovih. Hitro se širi prek korenik in samosejanja ter je priljubljena med opraševalci, vključno s čebelami, metulji in ptiči.
velikansko zlato trsje
Solidago gigantea
Velikansko zlato trsje (Solidago gigantea) je bujno zeliščna trajnica iz družine Asteraceae, doma v Severni Ameriki. Zraste do 2 metrov v višino in od poznega poletja do jeseni razvije velike pokončne grozde drobnih zlatožoltih cvetov. Pogosto se goji kot okrasna rastlina in je cenjena zaradi zdravilnih lastnosti, zunaj svojega naravnega območja pa je znana kot agresivna razrastica.
Mleč
Sonchus
Sonchus je rod enoletnih, dvoletnih in občasno trajnih zelnatih rastlin iz družine nebinovk (Asteraceae), splošno znanih kot mleči. Tvorijo pritlično rozeto mehkih, globoko narezanih listov z bodičastimi robovi, z votlimi stebli z mlečnim sokom, na vrhu katerih so majhni rumeni cvetovi, podobni regratu. Razširjen kot plevel na vrtovih in poljih na vseh celinah, je mleč užiten, hitro rastoč in zelo odporen na revna tla ter obdelana zemljišča.
Ostrolistni mleč
Sonchus asper
Enoletna ali dvoletna zelnata rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz Sredozemlja. Sonchus asper je pogost plevel, hkrati pa tudi dragocena užitna in zdravilna rastlina. Ima votla in pokončna stebla, ki dosežejo višino od 30 do 150 cm, izmenične liste z bodičastimi robovi in rumene cvetove, podobne regratovim. Rastlina vsebuje lepljiv beli mleček. Mladi listi so užitni surovi ali kuhani in vsebujejo vitamine (niacin, askorbinsko kislino, tiamin, riboflavin) ter minerale (kalcij, železo, cink, kalij, magnezij).
Navadni mleč
Sonchus oleraceus
Navadni mleč (Sonchus oleraceus) je enoletna zelnata rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz Evrope in zahodne Azije, danes pa je razširjena po vsem svetu. Hitro raste na obdelanih tleh, ob robovih poti in na vrtovih, kjer doseže višino do 1,4 m. Njeni rumeni in kompaktni cvetovi privabljajo čebele in muhe, mladi listi pa so užitni in bogati z vitaminom C.
Japonska sofora
Sophora japonica
Japonska sofora (Sophora japonica, sin. Styphnolobium japonicum) je listnato drevo iz družine metuljnic (Fabaceae), ki izvira iz Kitajske in Koreje, na Japonskem pa so ga dolgo gojili okoli templjev in cesarskih vrtov. Zraste od 15 do 25 m visoko, ima široko razprostrto krošnjo in neparno pernate liste, sestavljene iz 7 do 17 lističev. Poleti (julij–avgust) cveti s kremno belimi, rahlo dišečimi cvetovi v dolgih latovih, ki so zelo privlačni za čebele. Zaradi odpornosti na sušo, mestno onesnaženje in mraz (cone 4a–8b) se pogosto sadi kot drevoredno in parkovno drevo. Zaradi počasne, trpežne rasti, debelega lubja in sposobnosti oblikovanja starih, kiparskih debel spada med priljubljene vrste za bonsaj.
Kōwhai
Sophora microphylla
Kōwhai (Sophora microphylla) je zimzeleno drevo, endemično za Novo Zelandijo, kjer raste od obalnih območij do nižjih gorskih okolij. V kulturi doseže višino od 4 do 8 metrov (v naravi do 25 m), s pernato deljenimi listi z majhnimi lističi in visečimi vejami. Spomladi tvori grozde vpadljivih rumenih visečih cvetov, ki veljajo za neuradni nacionalni cvet države. Vsi deli rastline, zlasti semena, so strupeni, saj vsebujejo alkaloid citizin.
Pritlikavi kowhai
Sophora prostrata
Sophora prostrata je majhen, počasi rastoč zimzelen grm, ki izvira iz suhih hribovitih predelov Južnega otoka Nove Zelandije. Cenjen je zaradi svoje goste prepletenosti žilavih, cikcakastih vej in drobnih sestavljenih lističev. Od pozne zime do pomladi razvije skupke cevastih, grahu podobnih rumenih cvetov, po katerih je širši rod kowhai dobil svoje maorsko ime, ki pomeni »rumen«. Menijo, da je tog, prepleten vzorec vej (divarikacija) evolucijska obramba pred brskanjem zdaj izumrle moe. Priljubljen je kot samostojen grm, nizka živa meja ali bonsaj. Ko se uveljavi, prenaša izpostavljenost obali in revna tla, vendar za uspešno rast potrebuje polno sonce in dobro drenažo.
Jerebikolistna sorbarija
Sorbaria sorbifolia
Sorbaria sorbifolia je bujen, listopaden grm iz družine rožnic (Rosaceae), ki se razširja s koreninskimi izrastki. Izvira iz zmernih gozdov Sibirije, ruskega Daljnega vzhoda, severne Kitajske, Koreje in Japonske. Tvori pokončen, večstebeln grm s praproti podobnimi, pernato sestavljenimi listi, ki spominjajo na listje jerebike. V zgodnjem do srednjem poletju ga krasijo gosta, piramidasta socvetja majhnih belih cvetov, ki privabljajo čebele in druge opraševalce. Je izjemno odporen na mraz in prilagodljiv, zato je v severnih vrtovih cenjen za preprečevanje erozije, skupinske nasade in neformalne žive meje, čeprav zaradi širjenja koreninskih izrastkov potrebuje dovolj prostora ali redno omejevanje.
Sorbaronija
Sorbaronia fallax
× Sorbaronia fallax je listopaden, na mraz odporen medrodovni hibridni grm ali manjše drevo — križanec med črno aronijo (Aronia melanocarpa) in jerebiko (Sorbus aucuparia). Običajno zraste 2,5–4 m visoko in doseže podobno širino, ponaša pa se s širšimi listi in opazno večjimi plodovi kot divja aronija. Spomladi cveti v grozdih rožnato-belih cvetov, katerim sledijo temno rdeče-vijolične do modre jagode, ki dozorijo pozno poleti ali jeseni; listje se pred odpadanjem obarva rdeče, oranžno in rumeno. Rastlina je tetraploidna in samooplodna, zato lahko posamezen primerek obrodi plodove brez opraševalca. Široko so jo gojili v nekdanji Sovjetski zvezi, domnevno na podlagi žlahtniteljskega dela ruskega pomologa Ivana Mičurina v začetku 20. stoletja.
Poiščite popolno rastlino
Naš vodnik za rastline vam pomaga najti idealne vrste za vašo raven izkušenj in letni čas.
Brskaj po Zahtevnosti, Letnem Času in Več
Uporabite spodnje filtre, da zožite ta katalog glede na zahtevnost nege, letni čas, okolje ali iščite neposredno po imenu. Vsak filter vodi do seznama, prilagojenega vašim pogojem gojenja.