Popoln vodnik za rastline

Lavandinovec

Santolina chamaecyparissus

Santolina chamaecyparissus, splošno znana kot lavandinovec, je kompaktna, zimzelena aromatična grmovnica, ki izvira iz mediteranskega bazena. Tvori gosto, zaobljeno gmoto srebrnosivega, fino teksturiranega listja, ki ob dotiku sprošča prijetno zeliščno dišavo. Poleti razvije vesele, svetlo rumene, gumbaste socvetne glavice na vitkih pokončnih steblih. Zelo cenjena zaradi odpornosti na sušo, odpornosti na jelene in sposobnosti uspevanja na revnih, suhih tleh, je stalnica mediteranskih, skalnih in kseričnih vrtov.

Plazeča sanvitalija

Sanvitalia procumbens

Nizka, blazinasta enoletnica iz Mehike in Gvatemale, cenjena zaradi svojih veselih rumeno-oranžnih cvetov, podobnih marjeticam, s temno vijolično-rjavimi sredicami. Razraste se 30–50 cm v širino, vendar ostane nižja od 15 cm, zaradi česar je priljubljena za prekrivanje tal, skalnjake, viseče košare in obrobe gredic. Cveti neprekinjeno od sredine poletja do prve slane in skoraj ne potrebuje vzdrževanja.

Navadna milnica

Saponaria officinalis

Saponaria officinalis, v ljudskem jeziku znana kot navadna milnica, je trajnica iz družine klinčnic (Caryophyllaceae), ki izvira iz Evrope in Male Azije. Poleti cveti z nežnimi cvetovi v rožnatih in belih odtenkih, njene korenine pa vsebujejo saponine – snovi, ki v stiku z vodo tvorijo peno in so se skozi zgodovino uporabljale kot naravno milo.

Vittadinijev luskavec

Saproamanita vittadinii

Saproamanita vittadinii, splošno znana kot Vittadinijev luskavec, je saprotrofna gliva, za katero sta značilna bel, luskast klobuk in bet. Za razliko od mnogih vrst mušnic, ki tvorijo mikorizne odnose z drevesi, ta vrsta razgrajuje organske snovi na travnikih in pašnikih. Ima izrazite piramidaste bradavice na klobuku in obročkan bet, prekrit s povratnimi luskami.

Severnoameriška vrčarica

Sarracenia

Saracenije so fascinantne mesojedke, ki izvirajo iz Severne Amerike. Imajo preoblikovane liste v obliki vrčev ali trobentic, s katerimi privabljajo, lovijo in prebavljajo žuželke. Njihove barve segajo od živahne zelene do globoke rdeče, pogosto z nasprotno obarvanimi žilami, ki plen usmerjajo v past.

Bleda saracenija

Sarracenia alata

Trajna mesojeda rastlina, domorodna v jugovzhodnem delu Severne Amerike, ki jo prepoznamo po visokih, vitkih, cevastih pasteh (vrčkih) v bledo rumeni do beli barvi. Uspeva v nasičenih tleh z malo hranili v savanah z dolgoiglastim borom, kjer lovi žuželke za dopolnitev hranilnih snovi.

Rumena saracenija

Sarracenia flava

Sarracenia flava, znana kot rumena saracenija ali rumena trobenta, je mesojeda trajnica, ki izvira iz močvirij in vlažnih borovih savan jugovzhodnih Združenih držav Amerike, od Virginije do Floride in Alabame. Tvori visoke in vitke vrče v rumeno-zelenih odtenkih s pokončnim pokrovom v obliki kapuce, ki dosežejo višino do 90 cm. Spomladi, preden se pojavijo novi vrči, požene opazne viseče rumene cvetove na dolgih steblih. Kot druge vrste saracenij privablja, lovi in prebavlja žuželke, da nadomesti pomanjkanje hranil v svojem močvirnatem in revnem habitatu.

Bela sarakena

Sarracenia leucophylla

Močvirska mesojeda rastlina, avtohtona v borovih savanah ob obali Mehiškega zaliva na jugovzhodu ZDA. Njeni visoki cevasti vrči dosežejo skoraj en meter, z valovito kapuco, označeno z rdečkasto-vijoličnimi žilami na belem ozadju. Spomladi se na visokih steblih pojavijo viseči rdečkasto-rjavi cvetovi, preden se vrči popolnoma razvijejo. Kot vse sarakene, lovi in prebavlja žuželke, da nadomesti pomanjkanje hranil v šotni zemlji, kjer živi.

Papagajska mesojeda rastlina

Sarracenia psittacina

Sarracenia psittacina, papagajska mesojeda rastlina, je fascinantna mesojeda rastlina, doma na obalah Mehiškega zaliva v jugovzhodnih Združenih državah Amerike. Njeni edinstveni vrčki spominjajo na papagajev kljun in delujejo po načelu jastogove pasti — plen se privabi z navznoter usmerjenimi dlačicami in ne more najti poti nazaj. Je ena najmanjših vrst rodu Sarracenia in zahteva posebno nego, vključno z destilirano vodo in kislo šotno prstjo.

Škrlatna saracenija

Sarracenia purpurea

Sarracenia purpurea, škrlatna saracenija, je mesojeda trajnica, ki izvira iz barij in s hranili revnih mokrišč vzhodne Severne Amerike. Njena rozeta votlih listov v obliki vrčkov, napolnjenih z vodo, lovi in prebavlja žuželke, da nadomesti pomanjkanje hranil v tleh, kjer raste. Vrčki segajo od zelene do intenzivno škrlatno rdeče barve, rastlina pa vsako pomlad požene en sam viseč škrlatno rdeč cvet.

Rdeča saracenija

Sarracenia rubra

Sarracenia rubra je šopasta mesojeda trajnica, ki izvira iz kislih, s hranili revnih barij in vlažnih pobočij jugovzhodnih Združenih držav Amerike, od Floride in Alabame do obalnih ravnic Karoline. Njeni ozki, pokončni vrči – običajno visoki do 65 cm – privabljajo žuželke z nektarjem in sladkim vonjem, nato pa jih ujamejo s pomočjo navzdol usmerjenih dlak in gladke, voščene notranje stene. Spomladi rastlina požene opazne kostanjevo rdeče cvetove v obliki dežnika z dolgimi, visečimi cvetnimi listi, preden se poleti pojavi val višjih vrčev. Ker se je razvila v tleh, ki so prerevna za običajne rastline, je za dušik in fosfor odvisna od ujetih žuželk namesto od gnojil, za dolgoročno uspevanje pa potrebuje pristno zimsko mirovanje.

Sasafras

Sassafras albidum

Sassafras albidum je listnato drevo, ki izvira iz vzhodne Severne Amerike, od južnega Ontaria in Nove Anglije do Floride in Teksasa. Prepoznamo ga po značilnih tridelnih listih, ki imajo lahko na isti veji tri različne oblike (celoviti, v obliki palčnika z enim režnjem in tridelni), ter po močno aromatičnem lubju in koreninah. Spomladi drevo obrodi majhne rumeno-zelene cvetove, jeseni pa se listje obarva v sijoče oranžne, rdeče in vijolične odtenke. Vrsto resno ogroža smrtonosna glivična bolezen "laurel wilt" (povzroča jo Raffaelea lauricola), ki jo širi vneseni azijski ambrozijski hrošč Xyleborus glabratus.

Vrtni šetraj

Satureja hortensis

Vrtni šetraj (Satureja hortensis) je enoletna, močno dišeča začimbnica iz družine ustnatice (Lamiaceae), ki izvira iz Sredozemlja. Je razvejana rastlina s kosmatim steblom, ki zraste od 30 do 45 cm visoko, ima ozke, suličaste liste ter drobne bele ali bledo vijolične cevasti cvetove, ki se pojavijo poleti. Njegovi listi oddajajo pekoč in začinjen vonj, ki spominja na poper in materino dušico, zato je priljubljena začimba za stročnice in meso.

Kraški šetraj

Satureja montana

Kraški šetraj (Satureja montana) je trajni aromatični polgrm iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki izvira iz gorskih predelov Sredozemlja. Nizke in kompaktne rasti, tvori olesenele šope z ozkimi, usnjatimi in zelo aromatičnimi listi ter majhnimi belimi, svetlo vijoličnimi ali modrikastimi cvetovi, ki se pojavijo poleti. Široko se goji kot kulinarično in zdravilno zelišče, cenjeno zaradi pikantnega okusa, ki spominja na timijan in majaron.

Kamnokreč

Saxifraga

plazeča kamnokreča

Saxifraga stolonifera

Saxifraga stolonifera, splošno znana kot jagodna begonija, je čudovita trajnica, ki se razširja prek dolgih, vitkastih rdečih stolonov, podobnih jagodnim vitičem. Odlikuje jo zaokroženo, dlakavo, temno zeleno listje z izrazitimi srebrnimi žilami in kostanjevordečimi spodnjimi stranmi. Spomladi razvije rahle lataste socvetje z nežnimi belimi cvetovi. Kljub pogostim imenom ni niti begonija niti pelargonija, temveč pripada družini kamnokreč.

Žalostna nevesta

Scabiosa atropurpurea

Scabiosa atropurpurea, splošno znana kot žalostna nevesta, je čudovita zelnata rastlina, ki proizvaja okroglaste cvetove z izrazitimi prašniki, ki spominjajo na blazinico za igle. Njeni cvetovi so bogati z nektarjem, kar jo uvršča med priljubljene rastline v vrtovih za opraševalce, kjer privablja metulje in čebele. Odlikujejo jo dolge, vitke stebla, ki so idealne za rezane cvetlične aranžmaje, in zelo značilni krpati prilistni listi.

Golobja mračica

Scabiosa columbaria

Golobja mračica (Scabiosa columbaria) je nežna trajnica iz družine kovačnikovk (Caprifoliaceae), ki izvira iz Evrope, Zahodne Azije in Severne Afrike. Tvori fino pernato deljene liste in od junija do oktobra nosi nežne, blazinaste cvetne glavice v vijolični, modro-vijolični ali rožnati barvi. Uspeva na apnenčastih, dobro odcednih tleh in je dragocen vir nektarja za čebele, metulje in muhe trepetavke. Kot robustna, suši odporna rastlina je odlična za naravne vrtove, skalnjake, prodnate gredice in cvetlične travnike.

Krvavi tulipan

Scadoxus

Scadoxus je majhen rod čebulnih trajnic, ki izvirajo iz tropske in južne Afrike. Znane so po svojih dramatičnih socvetjih v obliki krogle, ki jih sestavlja na stotine majhnih rdečih cvetov z rumenimi prašniki, kar spominja na eksplozijo ognjemeta ali čopič, pomočen v škrlatno barvo. Podolgovati listi rastejo v rozeti iz podzemne čebulice, pri mnogih vrstah pa se cvetovi pojavijo na golem steblu še pred listi. Rastlina v sušnem obdobju miruje v čebulici, naslednje leto pa ponovno odžene z novimi listi in cvetovi.

Krvavi cvet

Scadoxus multiflorus

Krvavi cvet (Scadoxus multiflorus) je spektakularna čebulnica, ki izvira iz podsaharske Afrike, znana po svojih kroglastih socvetjih intenzivno škrlatne barve z do 200 posameznimi cvetovi. Raste iz koreninske čebulice in tvori široke, dekorativne liste. Pozimi preide v obdobje mirovanja, spomladi in poleti pa ponovno zacveti s svojimi izjemnimi kobuli s premerom 20 cm.

Scevola

Scaevola

Scevola je rod rastlin iz družine Goodeniaceae, ki izvira iz sušnih in polsušnih območij Avstralije. Najpogosteje gojena vrsta, Scaevola aemula, je plazeča in viseča rastlina, ki se pogosto uporablja v visečih košarah in koritih. Znana je po svojih modrih ali vijoličnih cvetovih v obliki pahljače, s cvetnimi listi, razporejenimi le na eni strani.

Vejičasta cvetlica

Scaevola aemula

Scaevola aemula, splošno znana kot vejičasta cvetlica ali vilinska vejičasta cvetlica, je vesela avstralska trajnica, cenjena zaradi svojih edinstvenih cvetov v obliki ventilatorja. Cvetovi so razporejeni v značilno polovično vejičasto obliko — posebnost, ki ji je dala splošno ime. Od pomladi do poletja bogato cveti in proizvaja množico majhnih vijoličnih, modrih ali belih cvetov, kar jo uvršča med priljubljene rastline za posode, visoke koše in robove vrtov. Doma je v obalnih predelih Novega Južnega Walesa in Victorije; uspeva na polnem soncu in dobro prepustnih tleh ter je izjemno odporna na sušo, vročino in morski pršec.

Švedska mokovec

Scandosorbus intermedia

Scandosorbus intermedia, splošno poznana kot švedska mokovec, je srednje veliko listopadno drevo, doma v južni Skandinaviji, baltskih državah in delih Združenega kraljestva. Zelo cenjena je kot mestno drevo ob ulicah zaradi izjemne odpornosti na onesnaževanje, veter in izpostavljenost obalni klimi. Spomladi nosi grozde belih cvetov, ki jim jeseni sledijo okrasne oranžno-rdeče jagode, ki privabljajo ptice.

Kana

Sceletium tortuosum

Kana (Sceletium tortuosum) je plazeča se sočnica z mesnatimi listi, ki izvira iz polpuščavskih območij Južne Afrike s kremenčevo prstjo. Ime (iz grške besede "skeletos", kar pomeni okostje) je dobila po tem, da posušeni listi ostanejo na steblu in tvorijo mrežast vzorec, podoben okostju. Njeni majhni cvetovi s premerom 20–30 mm so bele, bledo rumene ali rožnate barve in cvetijo spomladi. V stoletni tradiciji ljudstev Khoisan in San je kana znana kot rastlina za izboljšanje razpoloženja in pomiritev, ki so jo uživali žvečeno ali fermentirano ("kougoed").

Šeflera

Schefflera

Šeflera je rod približno 600 zimzelenih grmovnic, dreves in vzpenjalk iz družine bršljanovk (Araliaceae), ki so po vsem svetu cenjene kot trpežne sobne rastline. Najpogosteje gojena vrsta, Schefflera arboricola (pritlikava šeflera), tvori bleščeče, dlanasto deljene liste, razporejene kot naperice dežnika, po čemer je rastlina dobila svoje ime. Izvira s Tajvana in Hainana ter je postala ena najbolj priljubljenih sobnih rastlin z okrasnimi listi, ki ne zahtevajo veliko nege, zahvaljujoč svoji odpornosti na različne svetlobne pogoje in vlažnost.

Queenslandsko dežnikovo drevo

Schefflera actinophylla

Schefflera actinophylla, splošno znana kot Queenslandsko ali Avstralsko dežnikovo drevo, je hitrorastoče tropsko drevo, ki izvira iz deževnih gozdov severnega Queenslanda v Avstraliji, Nove Gvineje in Jave. Njeni veliki, sijajni dlanasti listi se razprostirajo iz osrednje točke kakor dežnik, kar jo uvršča med najbolj priljubljene okrasne rastline tako za notranje prostore kot za zunanja tropska okolja.

Pritlikavo dežnikovo drevo

Schefflera arboricola

Pritlikavo dežnikovo drevo (Schefflera arboricola) je vsestransko, privlačno vednozeleno grmičevje, ki izvira s Tajvana in Hainana na Kitajskem. Znano po svojih sijajnih, dlanasto sestavljenih listih s 7–9 lističi, razporejenimi kot dežnik, je ta odporna rastlina postala ena izmed najbolj priljubljenih sobnih rastlin na svetu. V zaprtih prostorih lahko zraste kot majhno drevo ali grm, cenjena pa je zaradi tolerance do različnih svetlobnih razmer in enostavne nege.

Lažna aralija

Schefflera elegantissima

Lažna aralija (Schefflera elegantissima, sinonimi Dizygotheca elegantissima in Plerandra elegantissima) je privlačen zimzelen grm iz družine Araliaceae, ki izvira iz Nove Kaledonije v južnem Pacifiku. Zelo je cenjena kot sobna rastlina zaradi svojih globoko narezanih, bakreno-bronastih mladostnih listov, ki dozorijo v sijočo temno zeleno barvo in usnjato teksturo. Mlade rastline imajo ozke, skoraj vrezane lističe, razporejene v obliki dežnika, medtem ko odrasli primerki razvijejo širše lističe in drevesasto leseno deblo, ki lahko v zaprtih prostorih doseže 1,8-2,5 m. Lažna aralija slovi kot nekoliko občutljiva v primerjavi z drugimi Schefflerami, saj hitro reagira na prepih, nenadne spremembe temperature in nedosledno zalivanje z odpadanjem listov, zato nagrajuje stabilno mesto in dosledno rutino nege.

Navadni poprovec

Schinus molle

Schinus molle, v Sloveniji znan kot "navadni poprovec" ali "rožnati poper", je veličastno vednozeleno drevo, ki izvira iz sušnih in polsušnih območij Peruja ter južnoameriških Andov. Doseže lahko do 15 metrov višine in razvije široko, gosto ter povešeno krošnjo, ki mu daje značilen videz, podoben žalujki. Listi so pernati, ob dotiku zelo aromatični, sestavljeni iz številnih suličastih lističev svetlo zelene barve. Spomladi in poleti tvori majhne bele ali kremne cvetove v visečih latovih, ki jim jeseni sledijo bogati grozdi rožnato-rdečih jagod — tako imenovanih zrn rožnatega popra — ki so zelo okrasna in se uporabljajo kot začimba. Zaradi izjemne odpornosti na sušo in sposobnosti prilagajanja revnim ter kamnitim tlem se pogosto uporablja v sredozemskem krajinarstvu, za obcestne nasade in v parkih. Predkolumbovska ljudstva v Peruju so ga častila kot sveto drevo in ga uporabljala v verskih obredih ter tradicionalni medicini.

Brazilski poprovnik

Schinus terebinthifolius

Brazilski poprovnik (Schinus terebinthifolius) je avtohtono drevo iz Brazilije, ki pripada družini Anacardiaceae in je soroden strupljenemu brestu ter rusu. Prepoznaven je po grozdičih svetlo rdečih aromatičnih jagod, ki se v trgovini tržijo kot rožnati poper in se po vsem svetu uporabljajo kot gurmanijska začimba. To zimzeleno drevo lahko doseže do 10 metrov višine ter se v toplejših podnebjih goji kot okrasna rastlina, čeprav velja v nekaterih delih Združenih držav Amerike za invazivno vrsto.

Šizmatoglotis

Schismatoglottis calyptrata

Schismatoglottis calyptrata je trajna zelnata rastlina s stoloni iz družine Araceae (kačnikovke), ki izvira iz južne Kitajske, jugovzhodne Azije vse do Vanuatuja in Pacifika. Raste v podrasti vlažnih tropskih gozdov, na skalah in gozdnih tleh, kjer doseže višino med 15 in 60 cm. Ima srčaste do puščičaste liste, dolge do 35 cm, ki so včasih srebrno pisani. Njeno socvetje sestavlja tulec, ki je pri dnu zelen, ob cvetenju pa postane kremne ali bledo rumeno-zelene barve in obdaja bet s polno enospolnimi cvetovi.

Svetleči mah, Škratovo zlato

Schistostega pennata

Schistostega pennata je edinstven in fascinanten mah iz družine Schistostegaceae. Ta briofit je znan po svoji luminiscenčni lastnosti: v pogojih šibke svetlobe njegov protonem oddaja nežen zlato-zelen sijaj. To se zgodi, ker specializirane sferične celice v protonemu delujejo kot biološke leče, ki šibko svetlobo usmerjajo na kloroplaste. Rastlina je majhna, z gametofiti velikosti le 1,5 cm, z nasprotnimi listi preproste strukture. Doma je v zmernih regijah severne poloble (Evropa, Azija in Severna Amerika).

Glavnična praprot (rod)

Schizaea

Schizaea je rod primitivnih praproti iz družine Schizaeaceae, za katere so značilni sterilni listi, podobni travi, ter posebni, glavničasto oblikovani fertilni segmenti. Izvirajo iz tropskih in subtropskih vlažnih območij po vsem svetu ter se redko vidijo zunaj specializiranih zbirk in rastlinjakov.

Guapuruvu

Schizolobium parahyba

Guapuruvu (Schizolobium parahyba) je drevo, ki izvira iz brazilskega atlantskega gozda (Mata Atlântica) in spada v družino Fabaceae (metuljnice). Znan je po svoji izjemno hitri rasti, saj v nekaj letih doseže velike višine. Je listnato drevo, ki pozimi odvrže liste, spomladi pa pred pojavom novih listov ali med njim bogato zacveti z živahnimi rumenimi cvetovi.

Božični kaktus

Schlumbergera

Schlumbergera je epifitski kaktus, ki izvira iz vlažnih tropskih gozdov jugovzhodne Brazilije, kjer raste na deblih dreves in skalah v senčnih območjih. Za razliko od puščavskih kaktusov njegovi ploščati stebelni členi (kladodiji) shranjujejo vodo, vendar rastlina potrebuje vlago in delno senco. Po vsem svetu se goji kot sobna rastlina zaradi svojih vpadljivih cevastih cvetov, ki se pojavijo jeseni in pozimi v odtenkih rdeče, rožnate, bele, oranžne in vijolične barve.

Božični kaktus

Schlumbergera × buckleyi

Schlumbergera × buckleyi, pravi božični kaktus, je hibridni epifitski kaktus, ki izvira iz križanja vrst S. truncata in S. russelliana, domorodnih v oblačnih gozdovih Brazilije. Za razliko od pogostejšega zahvalnostnega kaktusa (S. truncata) ima gladke, zaobljene segmente stebel in zanesljivo cveti konec decembra, kar ga uvršča med najbolj priljubljene zimsko cvetoče sobne rastline na svetu. Njegovi cevasti, povešeni cvetovi segajo od rožnate in rdeče do bele in vijolične barve, rastlina pa ob ustrezni negi lahko živi desetletja.