Popoln vodnik za rastline
Raziščite rastline po zahtevnosti, sezoni in več. Poiščite popolno rastlino za vas.
Rastline po mestih
🗺️ Rastline po mestihNajdenih 3751 rastlin
Prikazano 2989–3024 od 3751
Gorski hrast
Quercus petraea
Gorski hrast (Quercus petraea) je veliko listopadno drevo, ki izvira iz zmernih gozdov Evrope. Lahko živi več stoletij in doseže do 40 metrov višine, tvori široko in zaobljeno krošnjo. Njegovi krpati listi in sedeči želodi (brez peclja) ga ločijo od navadnega hrasta (Quercus robur).
Dob
Quercus robur
Dob (Quercus robur) je mogočno listnato drevo iz družine bukovk (Fagaceae), ki izvira iz Evrope in delov zahodne Azije. V višino in širino lahko preseže 30 metrov, ponaša pa se s široko, zaobljeno krošnjo, krepkim deblom in globoko razpokanim lubjem. Njegovo latinsko ime se nanaša na dolge peclje, na katerih rastejo želodi, kar ga loči od bližnjega sorodnika gradna (Quercus petraea). Je izjemno dolgoživo drevo, ki lahko dočaka več stoletij, in ima ključno ekološko vlogo, saj nudi življenjski prostor stotinam vrst žuželk, gliv in lišajev.
Severni rdeči hrast
Quercus rubra
Severni rdeči hrast (Quercus rubra) je eno najveličastnejših listopadnih dreves vzhodne Severne Amerike. Lahko preseže višino 21 metrov s široko, zaobljeno krošnjo in globoko zarezanimi listi, ki se jeseni obarvajo v sijajno škrlatno, rjavordeče in karmínasto. Med hitreje rastočimi hrasti je cenjen kot okrasno senčno drevo, drevoredno drevo in ključni življenjski prostor za prostoživeče živali.
Viržinijski hrast
Quercus virginiana
Quercus virginiana, znan kot viržinijski hrast, je mogočen zimzeleni hrast, ki izvira iz jugovzhodnega dela Združenih držav Amerike. Znamenit je po svoji široki in veličastni krošnji, zvitem deblu ter sposobnosti uspevanja v obmorskih okoljih. Drevesa lahko živijo več stoletij in dosežejo ogromne razsežnosti, s horizontalnimi vejami, ki pogosto presegajo širino krošnje. Je ključna vrsta ameriškega juga, ki nudi habitat številnim živalskim vrstam in bogato senco v parkih ter na ulicah.
Milo drevo
Quillaja saponaria
Kvilaja (Quillaja saponaria) je zimzeleno drevo, ki izvira iz osrednjega Čila. Ima zaobljeno krošnjo in sijoče zeleno listje ter lahko doseže višino od 15 do 20 metrov. Listi so izmenični, usnjati in s skoraj celim robom. Spomladi in poleti cveti z zvezdastimi belo-zelenimi cvetovi, ki so zelo privlačni za čebele. Uspeva v suhem podnebju in revnih tleh, prenaša zmrzal do približno -12 °C in je izjemno odporna na sušo. Njeno lubje je bogato s saponini, ki se že stoletja uporabljajo kot naravni detergent, danes pa v kozmetiki, pijačah in kot adjuvansi v cepivih.
Rangoonska plezalka
Quisqualis indica
Rangoonska plezalka (Quisqualis indica) je bujna tropska plezalka, doma v jugovzhodni Aziji, ki navdušuje s svojimi čudovitimi triobarvnimi cvetovi, ki se čarobno preobrazijo iz bele v rožnato in nato v globoko rdečo barvo v treh dneh. Ta hitro rastoča liana iz družine Combretaceae lahko doseže impresivno višino 8 metrov ali več, kar jo naredi idealno za pokrivanje rešetk, pergolov, ograj in lokov. Poleg okrasne lepote ima rastlina tudi pomembno zdravilno vrednost v tradicionalni azijski medicini, kjer so semena, listi in korenine uporabljali za zdravljenje črevesnih zajedalcev in drugih bolezni.
Kitajska lutka
Radermachera sinica
Kitajska lutka (Radermachera sinica) je elegantno zimzeleno drevo iz družine Bignoniaceae, doma v južni Kitajski in Tajvanu. Odlikujejo jo sijajni, drobno deljeni bipernati listi, ki ji dajejo nežen, čipkast videz. Čeprav v naravnem okolju lahko doseže do 30 metrov višine, kot sobna rastlina navadno zraste do 1,2–1,8 metra. Cenjena je zaradi okrasnega listja in sposobnosti čiščenja zraka – učinkovito odstranjuje strupe, kot sta benzen in formaldehid, iz notranjega zraka.
Randia aculeata
Randia aculeata
Trnat grm ali majhno drevo iz družine Rubiaceae (broščevke), ki izvira iz suhih obalnih gozdov, borovih gozdov in skalnatih predelov Karibov, Srednje Amerike in južne Floride, pojavlja pa se tudi v Kolumbiji in Venezueli. Ima skoraj vodoravne in trnate veje, sijoče in gosto listje, dišeče bele cvetove, ki se pojavijo predvsem spomladi in poleti, ter bele kroglaste plodove z modrikastim mesom, ki se tradicionalno uporablja kot barvilo. Je izjemno odporna na sušo, veter in pršenje morja, zaradi česar je priljubljena v obalnem krajinskem oblikovanju.
Perzijska zlatica
Ranunculus asiaticus
Perzijska zlatica (Ranunculus asiaticus) je gomoljasta trajnica, doma iz Sredozemlja in zahodne Azije, cenjena zaradi svojih bujnih, večplastnih cvetov, ki spominjajo na miniaturne vrtnice. Je priljubljena izbira za rezano cvetje in cveti v širokem spektru barv, vključno z belo, rumeno, rdečo, rožnato, vijolično in oranžno. Vsi deli rastline vsebujejo protoanemonin in so strupeni za ljudi, mačke in pse.
Sardinska zlatica
Ranunculus sardous
Sardinska zlatica (Ranunculus sardous) je enoletna zimska zelnata rastlina iz družine zlatičevk, ki izvira iz Evrope, Severne Afrike in Kanarskih otokov. Značilna so zanjo gosto dlakava stebla in listi ter sijoči, zlato rumeni cvetovi s petimi venčnimi listi, ki cvetijo od zgodnje pomladi do poletja. Pogosta je na vlažnih poljih, pašnikih in degradiranih območjih, v mnogih regijah zunaj svojega naravnega območja pa velja za plevel.
Divja redkvica
Raphanus raphanistrum
Divja redkvica (Raphanus raphanistrum) je hitro rastoča enoletnica iz družine križnic (Brassicaceae), doma v sredozemskem bazenu, danes pa naturalizirana po vsem svetu. Uspeva na motenih tleh, ob cestah in na kmetijskih njivah. Rastlina razvije značilne štirilične cvetove bele, rumene ali rožnate barve s temnimi žilami; mladi listi in cvetni brsti so užitni s pikantnim okusom, podobnim rukoli. Čeprav jo v številnih kmetijskih okoliščinah uvrščamo med plevel, ima ekološko vrednost kot medonosna rastlina ter zgodovinski pomen kot hrana v časih pomanjkanja.
Redkvica
Raphanus sativus
Raphanus sativus, splošno znana kot redkvica, je hitro rastoča enoletna ali dvoletna zelenjava iz družine Brassicaceae. Izvira iz Azije in jo po vsem svetu gojijo že več kot 2.000 let zaradi njenih hrustljavih, užitnih korenin. Rastlina razvije rozeto pernatolistnih listov in tvori bele do vijolične štiricvetne cvetove. Sorte segajo od majhnih okroglih rdečih oblik do dolgih belih redkvic daikon. Je rastlina hladne sezone, ki jo vrtičkarji cenijo zaradi hitrega obiranja in enostavne pridelave.
Raukaua
Raukaua
Raukaua je majhen rod zimzelenih grmov in dreves iz družine Araliaceae, doma v Novi Zelandiji in južni Južni Ameriki (Čile in Argentina). Rod obsega 6 vrst, vse so lesne rastline s heteroblastičnim listjem — juvenilni listi se pogosto bistveno razlikujejo od odraslih listov. Najbolj opazna je vrsta R. anomalus, razvejan grm z divarikantnimi vejami v obliki cik-cak, značilnimi za edinstveno floro Nove Zelandije. Maori so zgodovinsko pridobivali aromatično olje iz listov vrste R. edgerleyi, ki so ga uporabljali v zdravilne in obredne namene.
Indijska kačja korenina
Rauvolfia
Rauvolfija je rod zimzelenih grmov iz družine Apocynaceae, ki izvira iz subtropskih in tropskih regij Azije, Afrike in Amerike. Najbolj znana vrsta, Rauvolfia serpentina (indijska kačja korenina), raste divje v subhimalajskih območjih do 1000 m nadmorske višine in se zgodovinsko goji zaradi svojih korenin, bogatih z indolnimi alkaloidi, kot je reserpin, ki se uporabljajo v ajurvedski medicini in od 20. stoletja v zahodni farmakologiji proti visokemu krvnemu tlaku. Rastlina proizvaja majhne belo-rožnate cvetove, združene v končnih socvetjih, in vijolične ali črne jagode ob zrelosti.
Potnikova palma
Ravenala madagascariensis
Ravenala madagascariensis, znana kot potnikova palma, je osupljiva zimzelena rastlina, ki izvira z Madagaskarja. Cenjena je zaradi svojih ogromnih listov v obliki vesel, ki se razpirajo v dramatičen pahljačast vzorec, podoben pavjemu repu. Kljub svojemu splošnemu imenu ni prava palma, temveč bližnja sorodnica strelicij in bananovcev iz družine Strelitziaceae. Odrasli primerki lahko dosežejo višino od 9 do 15 metrov in so ikonični v tropskem krajinskem oblikovanju.
Veličastna palma
Ravenea rivularis
Ravenea rivularis, splošno znana kot veličastna palma, je dostojanstvena tropska palma, ki izvira z bregov rek Madagaskarja. Odlikujejo jo elegantni, obokani listi in v naravnem okolju lahko zraste do 24 metrov v višino, medtem ko v zaprtih prostorih navadno doseže 1,8–3 metre. Velja za eno izmed najpopularnejših sobnih palm zaradi svojega elegantnega, tropskega videza.
Rebucija
Rebutia canigueralii
Rebutia canigueralii je majhen kroglast kaktus, ki izvira iz gorskih predelov Bolivije, kjer raste med skalami in na kamnitih tleh na visoki nadmorski višini. Tvori kompaktne kolonije sferičnih stebel, ki redko presežejo 10 cm višine in so prekrita s tankimi, belkastimi radialnimi bodicami. Spomladi požene številne vpadljive cvetove v oranžnih, rožnatih ali rdečih odtenkih s kontrastno sredino, ki se odpirajo okoli vznožja stebla. Gre za počasi rastočo vrsto, ki jo zbiratelji zelo cenijo zaradi njene majhnosti, obilnega cvetenja in odpornosti.
Rdeči kronski kaktus
Rebutia minuscula
Rebutia minuscula, splošno znana kot rdeči kronski kaktus, je drobcen okrogli kaktus, doma v gorskih predelih Argentine. Kljub temu da zraste le do 8 cm v višino, vsako pomlad in poletje razvije osupljiv prikaz rdečih, rožnatih in oranžnih lijakastih cvetov iz osnove rastline. Velja za enega najlažjih kaktusov za gojenje in cvetenje v zaprtih prostorih.
Bela rezeda
Reseda alba
Reseda alba, splošno znana kot bela rezeda, je enoletna ali kratkoživa trajnica iz družine rezedovk (Resedaceae), ki izvira iz Sredozemlja, zahodne Azije in severne Afrike. Zraste do enega metra visoko, ima globoko narezane, ozke liste in gosta, resasta socvetja majhnih belih cvetov, ki cvetijo od poletja do jeseni. Čeprav je manj dišeča kot njena sorodnica Reseda odorata, je cenjena zaradi svoje zračne, pokončne rasti, dolge sezone cvetenja in privlačnosti za opraševalce v kmečkih in divjih vrtovih.
Japonski dresnik
Reynoutria
Reynoutria je rod velikih, močnih, listopadnih trajnih zelišč iz družine dresnovk (Polygonaceae), ki izvira iz Vzhodne Azije (Japonska, Kitajska, Koreja, Tajvan). Rod je najbolj znan po Reynoutria japonica (japonski dresnik), eni najbolj agresivnih invazivnih rastlin na svetu. Rastline proizvajajo močna, bambusu podobna votla stebla, ki lahko dosežejo 2–4 metre višine, široke srčaste liste in goste skupke drobnih kremasto belih cvetov pozno poleti in jeseni. Rizomi so izjemno trdoživi, preživijo temperature do -35 °C in so sposobni prodreti v betonske temelje, zidove in drenažne sisteme. V svojem naravnem območju je rod cenjen v medicini – zlasti kot Hu Zhang (tigrova palica) v tradicionalni kitajski medicini – mladi poganjki pa se uživajo kot zelenjava.
Češki dresnik
Reynoutria × bohemica
Reynoutria × bohemica, popularno znana kot češki dresnik ali bohemski dresnik, je izjemno hitro rastoča hibridna invazivna rastlina. Nastala je z naravnim križanjem med japonskim dresnikom (R. japonica) in sahalinskim dresnikom (R. sachalinensis), ta hibrid pa združuje agresivno vitalnost obeh staršev. Njegova votla in členjena stebla, podobna bambusu, lahko v eni rastni sezoni dosežejo višino od 3 do 5 metrov. Podzemni koreninski sistem (rizomi) lahko prodre skozi temelje stavb, tlakovce in zidove, kar povzroča hude strukturne poškodbe. Uvrščen je med sto najhujših invazivnih vrst na svetu in je v številnih evropskih državah zakonsko nadzorovan. Izkoreninjenje zahteva večletno ponavljajoče se kemično tretiranje ali globoko mehansko izkopavanje korenik.
Japonski dresnik
Reynoutria japonica
Reynoutria japonica, splošno znana kot japonski dresnik, je močno invazivna trajnica zelnate rasti, doma v vzhodni Aziji. IUCN jo uvršča med ene najhujših invazivnih vrst na svetu – tvori goste sestoje, ki dosežejo višino 3 metre, izpodrivajo avtohtono rastlinstvo ter z agresivno mrežo rizomov povzročajo resno strukturno škodo na stavbah, cestah in odvodnih sistemih.
Sahalinski dresnik
Reynoutria sachalinensis
Sahalinski dresnik (Reynoutria sachalinensis) je ena najbolj agresivnih invazivnih rastlin na svetu, ki izvira z otoka Sahalin, Japonske in vzhodne Azije. Razvije visoka votla stebla, ki lahko presežejo 4 metre višine, z ogromnimi srčastimi listi, širokimi do 40 cm. Pozno poleti zacveti v gostih grozdih drobnih kremno belih cvetov, ki privabljajo opraševalce. V Evropo in Severno Ameriko je bil vnesen v 19. stoletju kot okrasna in krmna rastlina, od takrat pa se je razširil izven gojenih površin in v velikem obsegu naselil rečne bregove, obcestne robove, degradirana območja in motene habitate. Njegov koreninski sistem (rizomi) prodre globoko v tla in se lahko regenerira iz delčkov, manjših od 1 cm, zaradi česar je izkoreninjenje izjemno težko. Izpodriva avtohtono vegetacijo tako, da senči tla in sprošča alelopatske spojine, ki zavirajo druge rastline. Uvrščen je med 100 najhujših invazivnih vrst na svetu in predstavlja resno tveganje za biotsko raznovrstnost, infrastrukturo in vodotoke.
Navadna krhlika
Rhamnus
Rhamnus je rod s približno 100 vrstami listopadnih ali zimzelenih grmovnic in majhnih dreves iz družine krhlikovk (Rhamnaceae), v ljudskem jeziku znanih kot krhlike. Rod izvira iz zmernih območij severne poloble, vključno z Evropo, severno Afriko, zmerno Azijo in Severno Ameriko. Vključuje na mraz odporne listopadne vrste, kot sta navadna krhlika (R. cathartica) in navadna krhlika (R. frangula), pa tudi sredozemske in ameriške zimzelene vrste, kot sta R. alaternus in R. croceus. Cvetovi so majhni, zelenkasto-rumeni in neopazni, pojavijo se spomladi, sledijo pa jim majhni koščičasti plodovi v obliki jagod, črne ali rdečkaste barve, ki so zelo priljubljeni pri pticah. Številne veje imajo trnate konice, kar opravičuje njeno ime, rastlina pa se pogosto uporablja za žive meje in masive, čeprav nekatere vrste, zlasti R. cathartica, zunaj svojega izvornega območja veljajo za invazivne. Ta opis združuje podatke na ravni rodu; posamezne vrste imajo svoje zapise v bazi podatkov.
Navadna krhlika
Rhamnus cathartica
Navadna krhlika (Rhamnus cathartica) je listnati grm ali majhno drevo iz družine Rhamnaceae, doma v Evropi in zahodni Aziji. Odlikujejo jo trnaste, zavite veje in sijoče črne jagode, ki dozorijo jeseni. Čeprav je ekološko vredna v svojem naravnem okolju, velja v Severni Ameriki za izrazito invazivno vrsto, ki tvori gosta grmičevja in izpodriva avtohtono rastlinstvo. OPOZORILO: jagode so STRUPENE — vsebujejo antrakinone in emodin, ki povzročajo močan odvajalni učinek. Strupene za mačke, pse in ljudi.
Rafidofora (rod)
Rhaphidophora
Rhaphidophora je rod tropskih plezalk iz družine Araceae, doma v Jugovzhodni Aziji. Najbolj priljubljene vrste so R. tetrasperma (pogosto imenovana »mini monstera«) in R. decursiva. Te hitro rastoče rastline imajo okrasne fenestrirane liste in uspevajo v zaprtih prostorih, če jim zagotovimo oporo za plezanje.
Mini Monstera
Rhaphidophora tetrasperma
Rhaphidophora tetrasperma, splošno znana kot Mini Monstera, je tropska plezalna rastlina, doma v jugovzhodni Aziji. Čeprav njeni fenestrirani listi spominjajo na liste Monstere delicioze, pripada ločenemu rodu. Gre za izjemno hitro rastočo rastlino, ki s pomočjo zračnih korenin pleza po drevesih ali oporah, kar jo uvršča med priljubljene izbire za notranjo dekoracijo zaradi njene skulpturalne estetike in bolj kompaktne velikosti v primerjavi s svojo slavno »sestrično«.
Indijska rafiolepis
Rhaphiolepis
Indijska rafiolepis (Rhaphiolepis) je zimzelen grm iz družine rožnic (Rosaceae), ki izvira iz južne Kitajske in jugovzhodne Azije. Kljub imenu ne izvira iz Indije. Spomladi cveti z dišečimi cvetovi v belih in rožnatih odtenkih ter se pogosto goji kot okrasna rastlina na vrtovih in v živih mejah.
Japonska nešplja
Rhaphiolepis bibas
Japonska nešplja (Rhaphiolepis bibas, prej Eriobotrya japonica) je zimzeleno sadno drevo, ki izvira iz jugovzhodne Kitajske in se pogosto goji v subtropskih in sredozemskih regijah po vsem svetu. Doseže višino od 3 do 8 metrov, prepoznamo pa jo po velikih usnjatih temno zelenih listih, belih in dišečih cvetovih, ki se pojavijo jeseni in pozimi, ter oranžnih ali rumenih plodovih, ki dozorijo spomladi. Je eno redkih sadnih dreves, ki cveti pozimi, ter nudi zavetje in hrano opraševalcem in pticam v hladnih mesecih.
Indijski glog
Rhaphiolepis indica
Indijski glog (Rhaphiolepis indica) je kompakten, zimzelen grm, ki izvira iz južne Kitajske, Tajvana in Vietnama. V vrtovih po vsem svetu je cenjen zaradi svojih bleščečih temno zelenih listov in grozdov dišečih belih do rožnatih cvetov s petimi venčnimi listi, ki cvetijo spomladi in pogosto ponovno jeseni. Doseže približno 1,2–1,5 m v višino in širino ter tvori gosto, zaobljeno gmoto, ki je primerna za nizke žive meje, zasaditve ob temeljih ali kot samostojen grm. Cvetovom sledijo majhni modro-črni pečkasti plodovi, ki privabljajo ptice. Rastlina spada v družino rožnic (Rosaceae) in ko se enkrat ukorenini, dobro prenaša vročino, obmorsko pršenje soli in zmerno sušo, zaradi česar je priljubljena izbira za toplejše zmerne in subtropske pokrajine z malo vzdrževanja.
Japonska rafiolepis
Rhaphiolepis umbellata
Rhaphiolepis umbellata ali japonska rafiolepis je zimzelen grm, ki izvira iz Japonske in Koreje. V obmorskih vrtovih je zelo cenjen zaradi izjemne odpornosti na sol v zraku in veter. Ima ovalne, usnjate in sijoče temno zelene liste, ki pozimi pogosto dobijo škrlatne odtenke. Med pomladjo in zgodnjim poletjem tvori gosta socvetja dišečih belih ali rahlo rožnatih cvetov, ki jim sledijo okrasne modro-črne jagode. Je trpežna, počasi rastoča rastlina, ki običajno doseže 1–2 metra višine in širine.
Iglasta palma
Rhapidophyllum hystrix
Iglasta palma (Rhapidophyllum hystrix) je počasi rastoča grmičasta palma s pahljačastimi listi, ki izvira iz obalnih ravnic jugovzhodnih Združenih držav Amerike. Ime je dobila po dolgih, ostrih črnih iglicah, ki rastejo ob dnu njenih listov. Velja za najbolj odporno vrsto palme na mraz na svetu, saj lahko preživi temperature krepko pod ničlo. Njeni temno zeleni pahljačasti listi rastejo iz kratkega, pogosto podzemnega debla, in tvorijo goste, večstebelne grme, ki so idealni kot podrast.
Gospa palma
Rhapis excelsa
Rhapis excelsa, splošno znana kot gospa palma ali širokoklistna gospa palma, je elegantna pahljačasta palma, doma v južni Kitajski. Z počasno rastjo in bujnim pahljačastim listjem je ena najboljših sobnih palm za začetnike. Njeni številni vitki stebli, prekriti z rjavimi vlakni, ji dajejo videz bambusa, kar jo uvršča med odlične okrasne rastline za notranje prostore. Študije NASA so jo prepoznale kot eno izmed najboljših rastlin za čiščenje zraka.
Vitka damska palma
Rhapis humilis
Rhapis humilis, splošno znana kot vitka damska palma ali trsna rapija, je grmičasta podrast palma, ki izvira iz subtropskih gozdov južne Kitajske (Yunnan). Tvori gosta skupinja vitkih, bambusu podobnih stebel, ki so na vrhu okrašena z elegantnimi vejičastimi listnimi krošnjami z ozkimi, prstastimi segmenti. Raste počasneje kot njena sorodnica Rhapis excelsa in je v toplem podnebju široko gojena tako kot sobna okrasna rastlina kakor tudi kot vrtna akcentna rastlina.
vrtna rabarbara
Rheum rhabarbarum
Vrtna rabarbara je odporna trajnica, gojena zaradi mesnatih, kislih in užitnih stebel. Ima velike, srčaste zelene liste, ki so strupeni, če jih zaužijemo, saj vsebujejo visoke koncentracije oksalne kisline. Rastlina za uspešno spravilo naslednje pomladi potrebuje obdobje hladne zimske dormance.
Rabarbara
Rheum x hybridum
Rabarbara je trpežna in na mraz odporna trajnica, cenjena zaradi svojih debelih in kislih stebel, ki segajo od rubinasto rdeče do zelene barve, ter ogromnih valovitih listov. Čeprav se v pitah in džemih pogosto uporablja kot sadje, je botanično zelenjava iz družine dresnovk. Rastlina tvori gost grm iz lesnate korenike in, če je ne obrežemo, pozno spomladi požene visoka cvetna stebla z belkastimi puhastimi cvetovi. Užitna so le stebla: listi vsebujejo visoke ravni oksalne kisline in jih nikoli ne smemo uživati.
Poiščite popolno rastlino
Naš vodnik za rastline vam pomaga najti idealne vrste za vašo raven izkušenj in letni čas.
Brskaj po Zahtevnosti, Letnem Času in Več
Uporabite spodnje filtre, da zožite ta katalog glede na zahtevnost nege, letni čas, okolje ali iščite neposredno po imenu. Vsak filter vodi do seznama, prilagojenega vašim pogojem gojenja.