Popoln vodnik za rastline
Raziščite rastline po zahtevnosti, sezoni in več. Poiščite popolno rastlino za vas.
Rastline po mestih
🗺️ Rastline po mestihNajdenih 3765 rastlin
Prikazano 2773–2808 od 3765
Kitajska denarnica
Pilea peperomioides
Pilea peperomioides je priljubljena sobna rastlina, doma iz kitajske province Yunnan. Odlikujejo jo značilni okrogli, kovanci podobni listi na dolgih pecljih, ki ji dajejo edinstveno arhitekturno podobo. Ta preprosta rastlina je postala izjemno priljubljena prek družbenih omrežij in je znana po tem, da tvori številne mladike (potomke), ki jih lahko delimo s prijatelji.
Prozorna pileja
Pilea pumila
Prozorna pileja je nežna enoletna zelnata rastlina, domorodna v vzhodni Severni Ameriki in vzhodni Aziji, cenjena zaradi svojih prosojnih, steklastih stebel in živahno zelenih listov z narezanimi robovi. Uspeva v filtrirani senci vlažnih gozdov, kjer od sredine poletja do jeseni cvetijo njeni drobni zeleno-rumeni cvetovi.
Rdeča bleščeča pilea
Pilea serpyllacea
Rdeča bleščeča pilea (Pilea serpyllacea) je drobna plazečа rastlina, doma v Andih Bolivije in Peruja. Cenjena je zaradi majhnih, sijajnih listov z rdečkastimi odtenki; pogosto jo zamenjujejo s Pilea glauca. Dobro uspeva v terarijih, visečih loncih in kot talna prekrivka v vlažnih notranjih prostorih.
Srebrna pileja
Pilea spruceana
Srebrna pileja je majhna okrasna sobna rastlina, ki izvira iz andskih gorskih regij Kolumbije, Venezuele in Peruja v Južni Ameriki. Cenjena je zaradi svojih teksturiranih listov v kovinsko srebrnih do bronastih odtenkih, ki se lesketajo pod posredno svetlobo. Tvori kompaktne grme, zaradi česar je odlična izbira za lončnice in notranje terarije.
Miška uheljna jerebika
Pilosella officinarum
Pilosella officinarum, splošno znana kot miška uheljna jerebika, je trajnica zelnate rasti, doma v Evropi in severni Aziji. Tvori pritlične rozete zelenih listov, pokrivih z značilnimi belimi dlačicami, ki pomagajo ohranjati vlago. Rastlina se razširja s plazečimi se stoloni in tvori gosto preprogo. Njeni svetlo rumeni cvetovi spominjajo na majhne regrate in se pojavijo na posamičnih, pokončnih steblih.
Pilosocereus (rod)
Pilosocereus
Pilosocereus je rod stebričastih kaktusov, porekla iz Brazilije in Karibov, prepoznaven po izrazitih modrozelenih voščenih steblih in gostih belih volnatih laskih. Mnoge vrste zrastejo več metrov v višino in razvijejo nočne cvetove.
Modri stebrasti kaktus
Pilosocereus azureus
Pilosocereus azureus, splošno znan kot brazilski modri kaktus, je stebrasti kaktus, ki izvira iz skalnatih območij caatinge in cerrada v Braziliji. Njegova najbolj značilna lastnost je sivo-moder odtenek stebla, ki ga povzroča epikutikularna voščena plast, ki ga ščiti pred intenzivnim sončnim sevanjem. V svojem naravnem habitatu lahko doseže do 10 metrov višine, razvejan v skupine, prekrite z zlatimi bodicami. Proizvaja velike bele nočne cvetove, ki jih oprašujejo netopirji in molji, običajno med pomladjo in poletjem.
Caatinga modri Pilosocereus
Pilosocereus catingicola
Pilosocereus catingicola je stolpičasti kaktus, endemi��en za polsuho bioregijo Caatinga v severovzhodni Braziliji. Znan po svojih izrazitih modrozelenih steblih in nočnih belih do rožnatih cvetovih, lahko v naravi doseže do 10 metrov višine. Je eden najprepozavnejših kaktusov brazilske Caatinge, izjemno prilagojen suši in intenzivni sončni svetlobi.
Pilosocereus
Pilosocereus chrysostele
Pilosocereus chrysostele je stebrasti kaktus, ki izvira iz regije Caatinga v severovzhodni Braziliji (Ceará, Paraíba, Pernambuco in Rio Grande do Norte). Raste v grmih, ki se razvejajo le pri dnu, in tvori pokončne stebre z modro-zeleno povrhnjico in bledo rumenimi bodičkami. V naravi lahko doseže višino do 3 metre. Njegovi cvetovi se odprejo ponoči iz stranskega volnatega območja, imenovanega cefalij, oprašujejo pa jih predvsem netopirji.
Modri Stolpičasti Kaktus
Pilosocereus pachycladus
Pilosocereus pachycladus, splošno znan kot Modri Stolpičasti Kaktus ali Modri Stebrasti Kaktus, je stebrasti kaktus, porekla iz Brazilije, natančneje iz regije Caatinga. Njegova najbolj izrazita lastnost je intenzivna, voščena modra povrhnjica, ki služi kot zaščita pred sončnim sevanjem in izgubo vode. Ima dobro izoblikovana rebra z areolamji, ki nosijo rumenkaste bodice. Cvetovi so veliki, beli in cvetijo ponoči; oprašujejo jih predvsem netopirji.
Mastnica
Pinguicula
Pinguicula, splošno znana kot mastnica, je rod več kot 100 vrst mesojedih rastlin iz družine Lentibulariaceae, ki izvirajo iz zmernih in tropskih regij Amerike, Evrope in Azije. Njihovi listi tvorijo rozete z mastno in sijočo površino (od tod tudi ime), prekrito s sluzastimi žlezami, ki ujamejo, prebavijo in absorbirajo hranila iz majhnih žuželk. S tem dopolnjujejo pomanjkanje hranil v šotnih tleh, kjer rastejo. Nekatere mehiške vrste ohranijo sočne liste skozi vse leto, medtem ko vrste iz zmernega pasu pozimi tvorijo prezimni brst (hibernakul).
Alepski bor
Pinus halepensis
Alepski bor je zimzeleni sredozemski iglavec, prepoznaven po pogosto zvitih in nepravilnih oblikah, razpokani sivkasti skorji ter dolgih, tankih iglicah, združenih v parih, svetlo modrikasto zelenih. Izvira iz sredozemske regije, raste pa tako na peščenih obalnih sipinah kot na najbolj suhih skalnatih in apnenčastih pobočjih, kjer lahko doseže višino od 15 do 25 metrov. Izjemno odporen na vročino, veter in sušo, ko se enkrat uveljavi, igra pomembno ekološko vlogo pri stabilizaciji tal in pogozdovanju Sredozemlja.
Ruševje
Pinus mugo
Pinus mugo, splošno znan kot ruševje ali bor ruševje, je trpežen zimzelen iglavec, ki izvira iz gora Srednje in Južne Evrope, vključno z Alpami, Karpati in Pireneji. Običajno raste kot razprostrt grm ali majhno drevo do višine 3 metrov, zanj pa so značilne temno zelene iglice v parih in majhni temno rjavi jajčasti storži. Je izjemno odporen na mraz in veter ter uspeva v revnih, kamnitih in dobro odcednih tleh na visokih nadmorskih višinah. Pogosto se uporablja v skalnjakih, alpski krajinski arhitekturi, za preprečevanje erozije in kot bonsaj.
Črni bor
Pinus nigra
Črni bor (Pinus nigra) je robusten in hitro rastoč zimzelen iglavec, ki izvira iz gora Srednje in Južne Evrope, od Avstrije do Balkana, pa vse do delov Turčije in Severne Afrike. Tvori gosto in široko piramidasto krošnjo s togimi, temno zelenimi iglicami v parih ter sivo, globoko razpokano skorjo. Cenjen je zaradi svoje trpežnosti, saj prenaša revna, alkalna in zbita tla, mestno onesnaženje, obmorsko pršico in močne vetrove, zato se pogosto uporablja za protivetrne zaščite, pogozdovanje in urbano ozelenitev v zmernem podnebju.
Pinija
Pinus pinea
Pinus pinea, pinija, je velik sredozemski iglavec, znan po svoji široki, dežnikasti krošnji in po užitnih pinjolah, ki jih vsebujejo njeni zaobljeni storži. Ima trde, temno zelene iglice v parih in rdečkasto, razpokano lubje ter lahko doseže 20 do 25 metrov v dolgem, počasnem življenju. Njena značilna silhueta je zaščitni znak italijanske in iberske pokrajine.
Ponderosa bor
Pinus ponderosa
Ponderosa bor je mogočna, ikonična iglavka ameriškega zahoda. Zlahka ga prepoznamo po dolgih, temnozelenih iglicah, ki rastejo v šopkih po tri, ter po debeli, ploščati skorji, ki z zorenjem drevesa razvije čudovit oranžno-rjav odtenek in vonj, ki spominja na vaniljo ali karamelo.
Mehiški beli bor
Pinus pseudostrobus
Mehiški beli bor (Pinus pseudostrobus) je mogočen iglavec, ki izvira iz višavij Mehike in Srednje Amerike, kjer raste v borovo-hrastovih gozdovih na nadmorski višini med 850 in 3250 metri. Prepoznamo ga po gladkem, sivkastem lubju pri mladih osebkih, ki s starostjo postane bolj hrapavo in razpokano, ter po dolgih, visečih iglicah, združenih v šopke po pet. V naravnem okolju lahko preseže višino 30 metrov in razvije gosto, zaobljeno krošnjo. Je hitro rastoča vrsta, ki po ukoreninjenju dobro prenaša sušo, cenjena pa je tako zaradi lesa kot tudi zaradi okrasne vrednosti v zmernih do toplih podnebjih.
Rdeči bor
Pinus sylvestris
Pinus sylvestris, znan kot rdeči bor, je veličastna iglavka, domorodna v Evraziji. Prepoznamo ga po lubju, ki je na zgornjem delu debla oranžno in luskasto, ter po modrozelenih iglicah, razporejenih v parih. Je eno najtrdnejših dreves na svetu, sposobno uspevati v arktičnem podnebju in revnih, peščenih tleh.
Matico
Piper aduncum
Piper aduncum, splošno znan kot matico ali opičji poper, je zimzelen grm ali manjše drevo, ki izvira iz Srednje in Južne Amerike. Pogost je v Braziliji, kjer raste na posekah, gozdnih robovih in obrežjih rek. Hitro raste in doseže višino od 2 do 8 metrov. Ima aromatične liste pikantnega okusa in podolgovata socvetja v obliki klasov, bele do bledo rumene barve, ki se lahko pojavijo skozi vse leto. V tradicionalni amazonski medicini je zelo cenjen zaradi svojih zdravilnih, antiseptičnih in protimikrobnih lastnosti.
Divji betel
Piper sarmentosum
Divji betel (Piper sarmentosum) je trajnica z zimzelenim listjem iz družine poprovk (Piperaceae), ki izvira iz jugovzhodne Azije. Njegova plazeča stebla se ukoreninijo v kolencih in tvorijo gosto preprogo z navpičnimi poganjki, visokimi približno 50 cm. Njegovi srčasti, sijoče zeleni listi s poprastim okusom se pogosto uporabljajo v kulinariki (listi la lot, mieng kham) in tradicionalni medicini.
Pariparoba
Piper umbellatum
Pariparoba (Piper umbellatum) je trajni grmiček iz družine poprovk (Piperaceae), ki izvira iz tropskih predelov Amerike, vključno s skoraj celotno Brazilijo. V svojem naravnem okolju lahko doseže višino od 0,9 do 4 metre, medtem ko v lončnicah ostane bolj kompaktne rasti. Listi so veliki, zaokroženi do srčasti, z izrazitimi dlanastimi žilami in dolgimi peclji, ki optimizirajo zajemanje svetlobe v senčnih okoljih. Socvetja se pojavljajo v pokončnih aksilarnih klasih belo-rumene barve, ki jim sledijo rjavi piramidasti plodovi. Naravno raste na robovih primarnih gozdov, v sekundarnih gozdovih ter na senčnih obrežnih območjih.
Krokodilje drevo
Piptadenia gonoacantha
Krokodilje drevo je avtohtono drevo atlantskega deževnega gozda, visoko od 8 do 20 m, prepoznavno po plutastem deblu z vzdolžnimi in prečnimi grebeni, ki spominjajo na krokodiljo kožo – od tod tudi njegovo ljudsko ime. Listi so dvakrat pernati, z desetinami parov lističev, krošnja pa je široka in redka. Majhni beli do kremni cvetovi so zbrani v pazdušnih klasih in med cvetenjem privabljajo veliko čebel. Je pionirska vrsta, hitro rastoča, bistvena pri obnovi degradiranih območij in pogozdovanju, saj s pomočjo bakterij, povezanih z njenimi koreninami, veže dušik v tleh.
Bela metla
Piptocarpha angustifolia
Bela metla (Piptocarpha angustifolia) je drevo, ki izvira iz Brazilije, iz družine Asteraceae, in ga najdemo v Atlantskem gozdu ter v gozdovih Araucaria na jugu in jugovzhodu države, od Minas Geraisa do Rio Grande do Sula. Je pionirska in zimzelena vrsta, ki lahko v odrasli dobi doseže do 30 m višine in 60 cm premera, z visoko in podolgovato krošnjo zelo značilnega sivo-zelenega listja, vidnega od daleč. Deblo raste skoraj ravno, z gladko in belkasto lubjem, ko je mlado, kasneje postane sivo, hrapavo in mrežasto. Njeni listi so ozki in suličasti, njeni cvetovi, s kremno venčno cevjo, zbrani v majhnih glavicah, cvetijo od avgusta do februarja, odvisno od regije, in so pomemben vir nektarja za avtohtone čebele. Hitro raste na posekah, v grmovju in degradiranih območjih, zato se pogosto uporablja pri projektih ekološke obnove in sanacije spremenjenih tal.
Barvna prahljivka
Pisolithus tinctorius
Pisolithus tinctorius je fascinantna ektomikorična gliva, splošno znana kot barvna prahljivka ali mrtvačeva noga. Ni rastlina, temveč gliva, ki tvori ključno simbiotsko razmerje s koreninami dreves, kot so bori in hrasti. Njeno trosišče ima okroglo, zemeljsko zunanjost, podobno kamnu ali živalskim iztrebkom, ki dozori v maso temno rjavih spor. V gozdarstvu je zelo cenjena zaradi sposobnosti pomoči drevesom pri poseljevanju revnih, kislih ali z rudarjenjem degradiranih tal.
Trnata pizonija
Pisonia aculeata
Pisonia aculeata, znana kot trnata pizonija ali kljukasti trn, je tropska trnata vzpenjalka iz družine nočevk (Nyctaginaceae). Izvira iz tropskih predelov Amerike in Karibov. Ta bujna rastlina razvije dolge veje, oborožene z ukrivljenimi trni – podobnimi kavljem – s katerimi se oprime drugih rastlin in površin za plezanje. Njeni majhni in neopazni cvetovi se pojavljajo v grozdih spomladi in poleti, sledijo pa jim lepljiva semena, na katera se lahko ujamejo majhne žuželke in ptice. Občasno se goji kot okrasna rastlina v tropskih vrtovih in kot naravna živa meja.
Pistacija
Pistacia
Pistacia je rod dreves in grmovnic iz družine Anacardiaceae (rujevke), ki izvira iz sredozemskih regij, Bližnjega vzhoda, Srednje Azije in delov Amerike. Rod vključuje ikonične vrste, kot so užitna pistacija (P. vera), mastikovec (P. lentiscus), terebint (P. terebinthus) in okrasna kitajska pistacija (P. chinensis). Rastline iz rodu Pistacia so prilagojene na sušna in polsušna podnebja ter so znane po izjemni odpornosti na sušo, dolgoživosti in vsestranski uporabnosti: v prehrani, medicini in kot okrasne rastline.
Kitajska pistacija
Pistacia chinensis
Pistacia chinensis, splošno znana kot kitajska pistacija, je srednje do veliko listnato drevo, ki izvira iz Kitajske in Tajvana. Znana je po svojem spektakularnem ognjenem jesenskem listju — ki postane živo oranžno, rdeče in škrlatno — in je eno najbolj zanesljivih in razkošnih okrasnih dreves za zmerno podnebje. Zraste od 9 do 12 metrov visoko s široko, zaobljeno krošnjo, lubjem, ki se lušči in razkriva lososovo obarvane notranje plasti, ter majhnimi, neopaznimi spomladanskimi cvetovi. Ko se enkrat ukorenini, je izjemno odporna na sušo, onesnaženje in večinoma brez škodljivcev, zaradi česar je priljubljena izbira za urejanje okolice z malo vzdrževanja.
Mastika
Pistacia lentiscus
Sredozemski zimzeleni grm ali majhno drevo z usnjatimi listi in zaobljeno krošnjo, ki običajno zraste več kot 3 metre v višino. Je dvodomna rastlina; njeni zelo majhni zeleni ali rdečkasti cvetovi se pojavijo spomladi. Ženske rastline obrodijo rdeče jagode, ki ob zrelosti počrnijo. Iz njegovega lubja pridobivajo smolo, imenovano mastika.
Terpentinovec
Pistacia terebinthus
Terpentinovec (Pistacia terebinthus) je listopadni grm ali majhno drevo iz družine Anacardiaceae, ki izvira iz sredozemske regije. Raste na apnenčastih in kamnitih tleh, proizvaja aromatično smolo, ki se je zgodovinsko uporabljala kot "čioski terpentin". Njegovi rdečkasto-vijolični cvetovi se pojavijo spomladi, sledijo pa jim okrogli plodovi, ki dozorijo iz rdeče v temno rjavo barvo.
Vodna solata
Pistia stratiotes
Vodna solata (Pistia stratiotes) je prosto plavajoča vodna rastlina iz družine Araceae, doma v pantropskih območjih. Njeni žametni rozeteasti listi spominjajo na majhno glavo solate, od koder izvira njeno ime. Pogosto jo gojimo v okrasnih ribnikih, akvarijih in vodnih prvinah, kjer ima ključno vlogo pri naravnem čiščenju vode z absorpcijo odvečnih hranil.
Navadni grah
Pisum sativum
Navadni grah (Pisum sativum) je enoletna vzpenjavka iz družine metuljnic (Fabaceae), ki jo že tisočletja gojijo zaradi njenih sladkih, hranljivih strokov in zrn. Z viticami se oprijema opore in v ustreznih pogojih zraste do 2 metra visoko. Zahvaljujoč sposobnosti vezave zračnega dušika s pomočjo gomoljčnih bakterij rodu Rhizobium bogati tla, zato je priljubljen kot vmesni posevek in glavna vrtnina pri vrtnarjih.
Japonski pitospore
Pittosporum
Japonski pitospore je zimzelen grm ali majhno drevo, ki se pogosto uporablja v vrtovih in za žive meje zaradi gostega, sijočega listja in dišečih cvetov s citrusno aromo, ki se pojavijo spomladi. Je trpežna rastlina, dobro prenaša obrezovanje in se dobro prilagaja tako loncem kot neposrednemu sajenju v tla, zaradi česar je priljubljena izbira za urejanje okolice v zmernih podnebjih.
Tankolistni lepljivec
Pittosporum tenuifolium
Tankolistni lepljivec je hitro rastoč zimzelen grm ali majhno drevo, ki izvira z Nove Zelandije. Cenjen je zaradi svojih valovitih, svetlečih listov in skoraj črnih mladih stebel. Pozno spomladi in zgodaj poleti cveti z majhnimi, temno vijoličastimi cvetovi z vonjem po medu, ki je najizrazitejši ob mraku. Zaradi goste in pokončne rasti se pogosto uporablja kot protivetrna zaščita, živa meja ali samostojen okrasni grm v obmorskih vrtovih in zmernem podnebju.
Japonski pitospor
Pittosporum tobira
Pittosporum tobira, splošno znan kot japonski pitospor ali lažna pomaranča, je zimzeleni grm, doma iz Japonske, Kitajske in Koreje. Odlikuje ga gosta, sijajna temnozelena listna masa in spomladi razvije grozde dišečih kremasto belih cvetov z vonjem, ki spominja na cvetove pomaranče. Zelo cenjen zaradi svoje prilagodljivosti, uspeva v obalnih vrtovih, kot živa meja, zaslon za zasebnost in okrasni grm.
Avstralski pitospor
Pittosporum undulatum
Zimzeleno drevo ali grm s sijočimi, valovitimi zelenimi listi, ki izvira iz vzhodne Avstralije. Lahko doseže višino približno 12-15 m in spomladi tvori zelo dišeče bele cvetove, predvsem ponoči, ki jim sledijo oranžni leseni plodovi. Opozorilo: v več regijah, kot so Južna Afrika, Havaji, Azori, Karibi in južna Brazilija, velja za invazivno vrsto.
Srebrna praprotka
Pityrogramma calomelanos
Pityrogramma calomelanos, splošno znana kot srebrna praprotka, je tropska večletna praprot, doma v Ameriki. Njena najbolj prepoznavna lastnost je bel ali rumenkast voščen prah, ki prekriva spodnjo stran listnih peres in jim daje izrazit srebrn videz. Uspeva v toplem, vlažnem okolju in se dobro prilagaja tako gojenju v zaprtih prostorih kot na prostem.
Poiščite popolno rastlino
Naš vodnik za rastline vam pomaga najti idealne vrste za vašo raven izkušenj in letni čas.
Brskaj po Zahtevnosti, Letnem Času in Več
Uporabite spodnje filtre, da zožite ta katalog glede na zahtevnost nege, letni čas, okolje ali iščite neposredno po imenu. Vsak filter vodi do seznama, prilagojenega vašim pogojem gojenja.