Popoln vodnik za rastline
Raziščite rastline po zahtevnosti, sezoni in več. Poiščite popolno rastlino za vas.
Rastline po mestih
🗺️ Rastline po mestihNajdenih 3766 rastlin
Prikazano 901–936 od 3766
Taro
Colocasia
Colocasia je rod velikih tropskih trajnic, ki izvirajo iz jugovzhodne Azije. Gojijo jih po vsem svetu kot okrasne rastline s spektakularnim listjem in, v primeru Colocasia esculenta (taro), kot eno najstarejših poljščin človeštva. Njeni široki listi v obliki srca ali puščice rastejo na dolgih pecljih iz podzemnega gomolja, od tod tudi ljudsko ime "slonovo uho". Vsi deli surove rastline vsebujejo kristale kalcijevega oksalata, ki dražijo kožo in usta, zato je treba gomolje in liste pred zaužitjem vedno temeljito skuhati.
Taro
Colocasia esculenta
Colocasia esculenta, splošno znana kot taro ali slonje uho, je tropska trajnica, cenjena zaradi svojih dramatičnih srčastih listov, ki lahko dosežejo dolžino do 60 cm. Izvira iz jugovzhodne Azije in je ena najstarejših gojenih rastlin na svetu; gojijo jo tako kot okrasno listno rastlino kot tudi kot živilsko rastlino zaradi njenih užitnih gomoljev. Rastlina razvija velike, žametne zelene liste na dolgih sočnatih steblih, ki ustvarjajo bujno tropsko podobo.
Zlata ribica
Columnea gloriosa
Columnea gloriosa, znana kot rastlina zlata ribica, je viseča epifitna rastlina, ki izvira iz tropskih deževnih gozdov Kostarike in Srednje Amerike. Spada v družino Gesneriaceae in se odlikuje po debelih, voščenih, temno zelenih listih ter privlačnih cevastih cvetovih v oranžnih in rdečih odtenkih, ki spominjajo na majhne zlate ribice, ki skačejo med listjem. Cveti predvsem spomladi in poleti, vzdolž visečih stebel, ki lahko dosežejo do 90 cm dolžine.
Zlata ribica
Columnea microcalyx
Columnea microcalyx je tropska epifitska rastlina, doma v Srednji Ameriki, ki spada v družino Gesneriaceae. Odlikujejo jo viseče steblo, ki lahko dosežejo dolžino do 90 cm, okrašena z majhnimi, sijajnimi temnozelenim listi. Njeni cevasti cvetovi oranžne do živo rdeče barve spominjajo na majhne zlate ribice, kar rastlini daje njeno splošno ime. Kot sobna rastlina je idealna za viseče košare, kjer lahko pokaže svojo elegantno povešeno rast.
Zlata vednoživka
Comanthera elegans
Comanthera elegans, v ljudskem jeziku znana kot zlata vednoživka, je endemična zelnata rastlina, ki raste na skalnatih območjih pogorja Cadeia do Espinhaço v zvezni državi Minas Gerais v Braziliji. Tvori šope ozkih pritličnih listov, iz katerih poganjajo pokončna, nerazvejana stebla, ki se končajo z majhnimi cvetnimi koški. Ti imajo zlate do kremne krovne liste, ki ohranijo svojo barvo in obliko še dolgo po tem, ko se posušijo – od tod tudi ime "vednoživka". Je ena izmed komercialno najbolj izkoriščanih vrst iz družine Eriocaulaceae v Braziliji; njena socvetja se že od 20. stoletja nabirajo za ročna dela in cvetlične aranžmaje. Danes velja za ogroženo vrsto (EN) zaradi prekomernega nabiranja, neustreznega upravljanja s požari in podnebnih sprememb, ki krčijo njen naravni habitat.
Navadna komelina
Commelina communis
Commelina communis je hitro rastoča enoletna rastlina, ki izvira iz vzhodne Azije in je danes naturalizirana v večjem delu Severne Amerike. Tvori plazeča, gola stebla, suličaste do jajčaste liste in značilne modre cvetove z dvema cvetnima listoma, ki se odprejo le za eno jutro, preden ovenijo. Mladi poganjki in listi so užitni, z gladko in sluzasto teksturo, rastlina pa ima dolgo zgodovino uporabe v tradicionalni azijski medicini.
Belousta dnevnica
Commelina erecta
Commelina erecta, splošno znana kot belousta dnevnica ali pokončna dnevnica, je trajnica, doma iz Amerik. Razvije živobarvne nebesno modre cvetove z majhno belo spodnjo venčno listo, pri čemer vsak cvet traja le en dan. Odporna in prilagodljiva rastlina uspeva v sončnih do delno zasenčenih vrtovih ter je cenjena tako zaradi okrasne lepote kot tudi tradicionalne zdravilne uporabe v Južni Ameriki.
Mira
Commiphora myrrha
Commiphora myrrha je velik grm ali majhno trnato listnato drevo, ki izvira iz sušnih regij severovzhodne Afrike (Etiopija, Somalija, Kenija) in Arabskega polotoka (Oman, Jemen, Savdska Arabija). Ima zvite, cikcakaste sive veje, ki se pogosto končajo z ostrimi trni, svetlo in papirnato lubje, ki se lušči v trakovih, ter majhne, aromatične tripernate liste. Znana je po tem, da ob poškodbi izloča rjavkasto-rumeno aromatično oljno smolo — miro — ki se že tisočletja uporablja v kadilih, parfumih, kozmetiki in tradicionalni medicini. Prenaša revna in kamnita tla, ekstremno vročino ter dolga obdobja suše.
Pikasti mišjak
Conium maculatum
Pikasti mišjak (Conium maculatum) je dvoletna zelnata rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae), ki izvira iz Evrope, severne Afrike in zmerne Azije, danes pa je naturalizirana kot invaziven plevel skoraj po vsem svetu. Prepoznamo jo po votlih, brazdastih steblih z vijoličastimi pegami, močno deljenih pernatih listih, podobnih peteršilju, in majhnih belih cvetovih, združenih v kobule. Je ena najbolj strupenih rastlin zmernega pasu: vsi deli vsebujejo piperidinske alkaloide (predvsem koniin), ki so odgovorni za smrtne zastrupitve ljudi in živali. Samoniklo raste v jarkih, ob rečnih bregovih, na zapuščenih poljih in drugih vlažnih ter obdelanih tleh.
Dišeča jetrnjakinja
Conocephalum
Conocephalum je rod talusnih jetrnjakinjic (briofitov) iz družine Conocephalaceae, najbolj prepoznaven po značilnem šestkotnem vzorcu na površini talusa, ki spominja na kačje luske – od tod vzdevek »kačjeluskolista jetrnjakinja«. Te žilne rastline uspevajo v senčnih, vlažnih habitatih, kot so bregovi potokov, mokre skale in gozdna tla. Pogosto jih uporabljajo v terarijih, vivarijih in paludarijih kot bujen, nizko rastoč zelen preprog.
beli stožec
Conocybe apala
Conocybe apala, splošno znana kot beli stožec, je saprobna goba, ki se pogosto pojavlja na trati, pašnikih in kompostnih kupih. Značilni zanjo so krhek, bledo kremast do bel stožčast klobuk ter tanek, lomljiv bet. Te gobe so kratkotrajne, saj se pogosto pojavijo zgodaj zjutraj po dežju ali močni rosi, do poldneva, ko so izpostavljene soncu, pa propadejo.
Konofit
Conophytum angelicae subsp. tetragonum
Conophytum angelicae subsp. tetragonum je majhna, blazinasta ali v ohlapnih šopih rastoča sukulenta iz družine ajzojevk (Aizoaceae). Značilnost podvrste tetragonum je štirirobi (tetragonalni) prečni prerez telesnega para, ki meri le 12–18 mm v premeru, z gladko ali rahlo fasetirano povrhnjico v svetlo bež do sivo-zeleni barvi. Izvira iz severozahodnega dela Južne Afrike, iz kamnitih puščavskih grmišč Richtersvelda in Namaqualanda. Gre za tipičen »živi kamen« z zimsko rastjo: poleti počiva, ko se stari par listov posuši in kot papirnat ovoj ščiti nov par listov, ki se razvija spodaj, jeseni pa požene majhne, dišeče, ponoči cvetoče cvetove z bronastimi, bledo rumenimi ali škrlatnimi cvetnimi listi.
Burgerjeva čebulica
Conophytum burgeri
Conophytum burgeri je pritlikava in izjemno kompaktna sočnica, endemična na zelo omejenem območju Bushmanlanda v provinci Northern Cape v Južni Afriki, med krajema Springbok in Pofadder. Sestavlja jo eno samo mesnato telo v obliki čebule z majhno režo na vrhu, iz katere poženejo cvet in novi pari listov. Njena povrhnjica je gladka, sijoča in prosojna, z barvo, ki sega od svetlo zelene do vijolične, pod močnim soncem pa lahko prevzame rdeče-škrlatne odtenke. Sčasoma se lahko počasi deli in tvori majhne skupine do približno petih teles. V naravi raste v kamnitih in glinenih tleh med kremenčevimi prodniki, kjer je za preživetje v sušnem podnebju odvisna od zimske megle in rose. Cveti zgodaj jeseni (v Sloveniji septembra in oktobra) z vijoličnimi cvetovi sladkega vonja, ki se odprejo za nekaj ur pozno popoldne.
Lažni rožmarin
Conradina
Conradina je majhen rod približno sedmih vrst aromatičnih in zimzelenih grmovnic iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki izvirajo iz peščenih rastišč in obalnih sipin jugovzhodnih Združenih držav Amerike, predvsem s Floride. V ljudskem jeziku je znana kot lažni rožmarin zaradi svojih ozkih, sivkastih listov in arome, podobne rožmarinu. Tvori goste, zaobljene grme, visoke od 60 do 90 cm, ki so od pomladi do jeseni prekriti z majhnimi dvoustnatimi cvetovi škrlatne, sivkine ali bele barve. Je zelo odporna na sušo in prilagojena na revna, peščena in dobro odcedna tla. Pogosto se uporablja v kserofitnih vrtovih, vrtovih za opraševalce in projektih obalne obnove. Več vrst, kot so C. brevifolia, C. etonia in C. glabra, je redkih in v ZDA zakonsko zaščitenih.
Karibski drevesni kaktus
Consolea falcata
Consolea falcata je redek drevesni kaktus iz Hispaniole, ki spada v poddružino opuncij (Opuntioideae). V naravi so ga zabeležili na enem samem mestu na obali severozahodnega Haitija, blizu Port-de-Paixa, kjer je manj kot ducat rastlin raslo na golih apnenčastih tleh nekaj metrov nad morjem; ta populacija je morda izginila v poplavah leta 2008, vrsta pa je uvrščena med kritično ogrožene. Raste kot majhno drevo ali grm, visok 1,5-2 m, z pokončnimi, zelo temnimi, sijoče zelenimi vejami. Njegovi ploščati členki so dolgi in ozki, do 35 cm krat 9 cm, in so pogosto ukrivljeni kot srp, kar rastlini daje ime (iz latinske besede falx, srp). Členki imajo glohide in bodisi brez bodic ali pa nekaj rumenkastih do svetlo rjavih, dolgih 1-4 cm. Cvetovi so rdeči, do 5 cm v premeru. Kot druge Consolea, so rastline običajno moške ali ženske in jih oprašujejo kolibriji.
Consolea rubescens
Consolea rubescens
Consolea rubescens je visok, drevesast kaktus iz družine kaktusovk, ki izvira s karibskih otokov (Portoriko, Deviški otoki, Mali Antili). Tvori olesenelo deblo, iz katerega rastejo sploščeni, jajčasti segmenti, ki na močnem soncu dobijo rdečkasto-vijoličen odtenek. V naravi doseže višino do 6 metrov. Spomladi in poleti se pojavijo rumeno-oranžno-rdeči cvetovi, iz katerih dozorijo užitni, kiselkasti plodovi.
Šmarnica
Convallaria majalis
Šmarnica (Convallaria majalis) je nežna, sencoljubna trajnica, doma v hladnih zmernih gozdovih Evrope in Azije. Razvija elegantne, ukrivljene stebla, okrašena s pari suličastih listov in drobnimi, zvonastimi belimi cvetovi z intenzivno sladkim vonjem. Kljub nežnemu videzu je zelo bujno razraščajoča se rastlina, ki tvori goste, talne pokrovne skupnosti. Vsi deli rastline so zelo strupeni zaradi srčnih glikozidov, kar jo naredi nevarno za otroke in hišne živali.
Srobot
Convolvulus
Convolvulus je rod rastlin iz družine Convolvulaceae, ki vključuje tako plezalke in pokrovne rastline kot tudi majhne grme, kot je srebrni grm (Convolvulus cneorum) s srebrnimi listi. Proizvajajo lijakaste ali trobentaste cvetove v odtenkih bele, rožnate in modre barve, ki se odprejo s soncem. Cenjeni so v suhih vrtovih, obrobah in loncih.
Njivski slak
Convolvulus arvensis
Njivski slak (Convolvulus arvensis) je hitro rastoča trajna koreninska vzpenjalka iz družine slakovk. Izvira iz Evrope in Azije, postala pa je razširjena invazivna rastlina v zmernih podnebnih pasovih. Njegovi trobentasti cvetovi, beli ali svetlo rožnati, cvetijo poleti, medtem ko globok koreninski sistem močno otežuje njegovo iztrebljanje.
Pritlikava Slakovec
Convolvulus tricolor
Convolvulus tricolor, splošno znan kot Pritlikava Slakovec, je kompaktna enoletnica, ki izvira iz sredozemske regije. Razvija čudovite trobentasto oblikovane cvetove s značilnim trikolornim vzorcem — globoko modri ali vijolični cvetni listi obkrožajo beli obroč in svetlo rumeno sredico. Vsak cvet traja le en dan, toda rastlina obilno cveti vse poletje, kar ustvarja neprekinjeno barvno razkazovanje v gredicah, posodah in kot talna prekrivka.
dlakava hudoletnica
Conyza bonariensis
Conyza bonariensis je enoletna (občasno dvoletna) zelnata rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz Južne Amerike. Značilna je pokončna rast, razvejana od baze, višina 20–100 cm in sivo-zeleno listje, prekrito s trdimi dlakami. Cvetovi so majhni, v koških, z rumenimi cevastimi cvetovi in kremnimi ovojnimi listi. Velja za eno najbolj problematičnih invazivnih rastlin na obdelovalnih površinah, saj je pogosto odporna na glifosat, kar povzroča težave predvsem pri pridelavi soje in koruze.
Dlakava čašica
Cookeina tricholoma
Cookeina tricholoma je tropska gliva zaprtotrosnica, znana po svoji živahni čašasti obliki in izrazitih dlakah na robu. Najdemo jo na razpadajočem lesu v vlažnih gozdovih, njene barve pa segajo od rožnate do oranžno-rdeče. To ni rastlina, temveč saprofitna gliva, ki je ključna za razgradnjo organskih snovi.
Karnauba palma
Copernicia prunifera
Copernicia prunifera, znana kot karnauba palma, je pahljačasta palma, ki je endemična v polsušni regiji Caatinga v severovzhodni Braziliji (Ceara, Piaui, Maranhao, Rio Grande do Norte in Bahia). Uspeva ob rekah in na sezonsko poplavljenih tleh, ki prejmejo le okoli 800 mm neenakomerno razporejenih padavin letno. Odrasli primerki dosežejo do 20 metrov višine na vitkem, obročastem deblu, ki ga kronajo togi, modro-zeleni pahljačasti listi, dočakajo pa lahko tudi dve stoletji. V Braziliji se je drži vzdevek "arvore da vida" (drevo življenja), saj je uporaben skoraj vsak njen del, najbolj znana pa je po tanki plasti voska na listih. Ta se nabira in predeluje v karnauba vosek – najtrši naravni vosek v komercialni uporabi, ki je izjemno cenjen v industriji loščil, kozmetike in premazov.
kosmičasta tintnica
Coprinellus flocculosus
Coprinellus flocculosus je kratkoživa saprotrofna vrsta glive, prepoznavna po svojem značilnem klobuku, ki je prekrit s puhastimi, belkastimi ostanki ovojnice. V mladosti je jajčaste oblike, kasneje postane zvonasta, na koncu pa se črno utekočini (avtoliza), kar družini daje ime 'tintnice'. Pogosto se pojavlja v skupinah na razpadajočem lesu, lesnih sekancih ali tleh, bogatih z dušikom.
Zrcalna rastlina
Coprosma repens
Coprosma repens, splošno znana kot zrcalna rastlina, je zimzeleni grm z bleščečimi listi, doma iz Nove Zelandije. Njeni visoko odbojni, lakirani listi ji dajejo značilen zrcaln videz, ki je navdihnil njeno ime. Je izjemno trpežna obalna rastlina, ki prenaša slano pršenje, veter in sušo po ukoreninjenju, kar jo uvršča med priljubljene izbire za žive meje in zaščitne zasaditve v izpostavljenih vrtovih.
Tristna zlatonit
Coptis trifolia
Coptis trifolia, splošno znana kot tristna zlatonit ali korenica za razjede, je majhna zimzelena trajnica, ki izvira iz borealnih gozdov Severne Amerike in Vzhodne Azije. Tvori nizke preproge sijajnih trolistnih listov z nežnimi belimi cvetovi spomladi in poleti. Njena najbolj prepoznavna lastnost so svetlo zlato rumeni podzemni rizomi, po katerih je dobila svoje splošno ime. Rastlina vsebuje alkaloid berberin in so jo domorodna ljudstva zgodovinsko uporabljala za zdravljenje razjed v ustih ter kot grenki tonik.
Juta
Corchorus olitorius
Corchorus olitorius je hitro rastoča, pokončna enoletnica iz družine slezenovk (Malvaceae), ki je po vsej Afriki, Bližnjem vzhodu in Aziji cenjena kot listnata zelenjava. Če rastlina dozori, lahko doseže višino od 1,5 do 3,5 m, ima vitka zelena stebla, nazobčane sijoče liste in majhne posamične rumene cvetove, ki jim sledijo vitki, rebrasti semenski stroki. Mladi poganjki in listi se večkrat obirajo za kuhanje – najbolj znana je egiptovska juha molohija – stebelna vlakna pa se lahko predejo v tekstil, podoben juti.
Beli lovor
Cordia alliodora
Beli lovor (Cordia alliodora) je drevo iz družine Boraginaceae, ki izvira iz tropskih gozdov Amerike, od Mehike do Argentine. Lahko doseže do 30 metrov višine, z valjastim in žlebljenim deblom ter vejami z votlimi vozli, kjer pogosto gnezdijo mravlje in čebele brez žela. Njegovo ime "alliodora" se nanaša na značilen vonj po česnu, ki ga oddaja njegov les. Je hitro rastoče listopadno drevo, zelo cenjeno kot lesna vrsta, za senco v agrogozdarskih sistemih kave in kakava ter kot okrasna rastlina zaradi obilnih belih in dišečih cvetov, ki se pojavijo predvsem v sušnem obdobju.
Rastlina Ti
Cordyline
Kordilina (Cordyline) je rod tropskih in subtropskih rastlin, cenjenih zaradi izrazitega listja v odtenkih zelene, rdeče, vijolične in rožnate barve. Pogosto jo gojimo tako kot sobno rastlino kot tudi kot vrtno okrasnico, predvsem zaradi njenega izrazitega okrasnega videza.
Zelenično drevo
Cordyline australis
Cordyline australis, splošno znana kot zelenično drevo ali Tī kōuka, je ikonično palmi podobno drevo, doma v Novi Zelandiji. Kljub tropskemu videzu je izjemno odporna zunanja rastlina, ki prenese temperature do -7 °C. Razvija dolge, mečaste liste, ki tvorijo dramatično arhitekturno krošnjo, zrela drevesa pa razvijejo debelo, vlaknato deblo. Poleti uveljavljene rastline poženejo spektakularne, penaste socvetne klase drobnih, dišečih belih cvetov. Zelenično drevo je priljubljen simbol novozelandske pokrajine in se po vsem svetu pogosto uporablja kot izrazita arhitekturna rastlina v vrtovih in mestnih ulicah.
Rastlina Ti
Cordyline fruticosa
Cordyline fruticosa, splošno znana kot rastlina Ti ali havajska rastlina sreče, je izrazit tropski grm, porekla iz jugovzhodne Azije in pacifiških otokov. Znana je po svojih pogumnih, sulično oblikovanih listih, ki prihajajo v osupljivi paleti barv – globoko rdeča, rožnata, vijolična in pisane kombinacije – ta rastlina je prav tako okrasna kot kulturno pomembna. V havajski in polinezijski tradiciji velja rastlina Ti za sveto in se verjame, da prinaša srečo ter odganja zle duhove.
Kordilina
Cordyline terminalis
Cordyline terminalis (znana tudi kot Cordyline fruticosa), v slovenščini popularno imenovana kordilina ali ti rastlina, je tropska okrasna rastlina iz družine beluševk (Asparagaceae), ki izvira iz južnega Pacifika in jugovzhodne Azije. Njeni dolgi, obokani listi so živahnih barv, od intenzivno zelene do vinsko rdeče in vijolične, zaradi česar je priljubljena dekoracija v notranjih prostorih in tropskih vrtovih. V polinezijski in havajski kulturi velja za sveto rastlino, ki simbolizira srečo in duhovno zaščito. Pozor: rastlina je strupena za pse, mačke in ljudi, če se zaužije.
Dekliško oko
Coreopsis grandiflora
Coreopsis grandiflora, v Sloveniji znana kot velecvatno dekliško oko, je trajnica, ki izvira iz Severne Amerike in spada v družino nebinovk (Asteraceae). Njeni sijoči zlati cvetovi cvetijo od pozne pomladi do poletja ter privabljajo opraševalce, kot so čebele in metulji. Je izjemno trpežna rastlina, odporna na sušo in enostavna za vzgojo.
Prerijska koreopsida
Coreopsis tinctoria
Prerijska koreopsida (Coreopsis tinctoria) je vesela enoletna divja roža, doma v Severni Ameriki, ki od pomladi do jeseni oblikuje množico svetlih rožic podobnih marjeticam v rumeni, rdeči, bordo in zlati barvi. Kot stalnica prerijskih travnikov uspeva na polnem soncu z minimalnim vzdrževanjem, zaradi česar je priljubljena v vrtovih z divjimi rožami in habitatih za opraševalce.
Nitasta lepotka
Coreopsis verticillata
Nitasta lepotka je grmičasta, suši odporna trajnica, cenjena zaradi svojih finih, igličastih listov, razporejenih v vretencih, in obilice majhnih, zvezdastih, masleno rumenih cvetov. Izvira iz jugovzhodnih Združenih držav Amerike, tvori goste šope, visoke in široke 60-90 cm, in obilno cveti od pozne pomladi do jeseni. Je nezahtevna vrtna rastlina, priljubljena v obrobah, skalnjakih in zasaditvah za opraševalce.
Koriander
Coriandrum sativum
Koriander (Coriandrum sativum) je hitro rastoča enoletna zelišče iz družine Apiaceae, porekla iz Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Tako sveži listi (znani kot cilantro) kot posušena semena so pogosto uporabljeni v kuhinjah po vsem svetu. Rastlina zraste 30–60 cm visoko in spomladi ter poleti pred setvijo semena razvije drobne bele ali rožnate cvetove.
Poiščite popolno rastlino
Naš vodnik za rastline vam pomaga najti idealne vrste za vašo raven izkušenj in letni čas.
Brskaj po Zahtevnosti, Letnem Času in Več
Uporabite spodnje filtre, da zožite ta katalog glede na zahtevnost nege, letni čas, okolje ali iščite neposredno po imenu. Vsak filter vodi do seznama, prilagojenega vašim pogojem gojenja.