Popoln vodnik za rastline

Breza

Betula

Betula, splošno znana kot breza, je rod s približno 30–60 vrstami listavcev in grmovnic, ki izvirajo iz hladnih zmernih in borealnih regij severne poloble. Breze so najbolj prepoznavne po svojem tankem, pogosto luščečem se lubju, ki sega od srebrno bele do zlato bronaste barve, odvisno od vrste, ter po vitkih mačicah, ki visijo z golih vej zgodaj spomladi, preden odženejo listi. Kot hitro rastoča in razmeroma kratkoživa pionirska drevesa hitro naselijo odprta ali degradirana območja. Pogosto se sadijo kot okrasna drevesa zaradi njihovega izrazitega lubja, elegantne oblike in bleščeče rumenega jesenskega listja.

Papirnata breza

Betula papyrifera

Papirnata breza je hitro rastoče listnato drevo, ki izvira iz severnega dela Severne Amerike. Cenjena je zaradi svojega bleščeče belega lubja, ki se lušči v tankih, papirnatih plasteh in razkriva toplo oranžno-rjavo notranjo plast. Njeni svetlo zeleni, ovalni listi se jeseni obarvajo zlato rumeno, spomladi pa se pojavijo vitke rjave mačice. V zrelosti doseže višino od 15 do 21 metrov in predstavlja izjemno osrednjo točko v vrtovih s hladnim podnebjem ter v naravnih gozdnih zasaditvah.

Navadna breza

Betula pendula

Navadna breza (Betula pendula) je elegantno, hitro rastoče listnato drevo in spada med najbolj svetloljubna gozdna drevesa v Evropi. Doseže višino do 25 metrov in je znana po svoji značilni beli, v trakovih luščeči se skorji ter finih, visečih vejah. Kot pionirska vrsta poseljuje odprte površine in motene habitate kot ena prvih drevesnih vrst. Jeseni se romboidni listi obarvajo živo rumeno. Breza uspeva na peščenih, zmerno suhih do svežih tleh z rahlo kislim pH in prenaša ostre zime do −40 °C.

Puhasta breza

Betula pubescens

Betula pubescens, znana kot puhasta breza ali barjanska breza, je hitro rastoče listnato drevo, ki izvira iz severne Evrope in Azije. Zanj je značilno gladko, motno sivo-belo lubje s temnimi lenticelami ter majhni nazobčani listi romboidne oblike, ki se jeseni obarvajo zlato rumeno. Kot eno najbolj na mraz odpornih listnatih dreves na svetu uspeva v hladnem, vlažnem podnebju in je pogosto prva drevesna vrsta, ki naseli odprta tla po motnjah v okolju.

Bidens

Bidens

Rod Bidens sestavljajo izjemno vsestranske in odporne rastline iz družine Asteraceae. V Braziliji je črni jack (Bidens pilosa) splošno znan po svojih zdravilnih lastnostih, medtem ko je Bidens ferulifolia priljubljena vrtna rastlina s svetlo rumenimi cvetovi, ki privabljajo opraševalce. Semena imajo značilne kljukice, s katerimi se pritrjujejo na površine in tako omogočajo raznašanje.

Črnolični dristavec

Bidens frondosa

Bidens frondosa, v Sloveniji znana kot črnolični dristavec, je hitro rastoča enoletnica, ki izvira iz Severne Amerike in spada v družino nebinovk (Asteraceae). Uspeva v vlažnih in sončnih okoljih, kot so rečni bregovi, jarki in motena tla. Od poznega poletja do jeseni cveti z majhnimi rumeno-oranžnimi cvetovi, ki jim sledijo bodičasta semena, ki se oprimejo tkanin in živalske dlake – od tod tudi njena ljudska imena.

Dlakavi dvozub

Bidens pilosa

Bidens pilosa, splošno znana kot dlakavi dvozub, je enoletna zelnata rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae). Izvira iz tropske Amerike, danes pa je naturalizirana kot pogost plevel skoraj po vsem svetu. Zraste do 1,8 m v višino, ima bele in rumene cvetove v koških ter semena z bodicami, ki se zlahka oprimejo oblačil in živalske dlake. Je zelo cenjena v tradicionalni medicini, uporablja pa se tudi kot divja zelenjava.

Harrisonova bifrenaria

Bifrenaria harrisoniae

Bifrenaria harrisoniae, splošno znana kot Harrisonova bifrenaria, je impresivna epifitska orhideja, endemična za Brazilijo. Najdemo jo v biotopih Atlantskega gozda in Cerrada na nadmorskih višinah med 200 in 1.200 metri. Razvija velike, voskaste, dišeče cvetove – pretežno bele barve z rožnato do bordo obarvanim ustnišem in temnimi žilami – do 8 cm v premeru. Robustni psevdobulbi shranjujejo vodo in hranila, kar rastlini omogoča preživetje v sušnih sezonah.

Bilbergija (rod)

Billbergia

Bilbergija je rod bromelij, ki izvirajo predvsem iz Južne Amerike in so pogosto gojene kot okrasne rastline zaradi svojih zimzelenih rozet in barvitih cevastih cvetov. Najbolj priljubljena vrsta, B. nutans, je splošno znana kot kraljičine solze.

Kraljičine solze

Billbergia nutans

Billbergia nutans, splošno znana kot kraljičine solze ali prijateljska rastlina, je epifitska bromelijevka, ki izvira iz Brazilije, Argentine, Urugvaja in Paragvaja. Tvori cevaste rozete iz obokanih sivo-zelenih listov z narezanim robom, ki proizvajajo viseča socvetja z živahnimi rožnatimi krovnimi listi in cvetnimi listi v kombinaciji modro-vijolične, zelene in rumene barve. Velja za eno najlažjih bromelijevk za vzgojo in uspeva tako v zaprtih prostorih kot na prostem v blagem podnebju.

Plamteča bakla

Billbergia pyramidalis

Billbergia pyramidalis, znana kot plamteča bakla, je epifitska ali kopenska bromelija, ki izvira iz severnega dela Južne Amerike in Karibov. Tvori kompaktno rozeto svetlečih zelenih listov in proizvaja piramidasto socvetje škrlatno rdeče barve s pridihom vijolične in rumene, običajno pozno poleti ali zgodaj jeseni. Je trpežna rastlina, ki zahteva malo vzdrževanja, in je zelo priljubljena v tropskih vrtovih ter kot okrasna lončnica.

Škofovsko drevo

Bischofia javanica

Bischofia javanica, znano kot škofovsko drevo, je hitro rastoče zimzeleno drevo, ki izvira iz tropske in subtropske Azije, Avstralije in Pacifika. Njegovi tropernati listi ob odganjanju dobijo rdečkasto bronasto barvo, nato pa dozorijo v svetleče zeleno. Proizvaja majhne zeleno-rumene cvetove v visečih grozdih in okrogle jagodičaste plodove, ki postanejo rjavkasto oranžni. V svojem naravnem okolju lahko preseže višino 30 m, čeprav so gojeni primerki običajno manjši. Cenjeno je kot hitro rastoče senčno drevo, vendar je v nekaterih regijah, kot sta Florida in različni pacifiški otoki, postalo invazivno.

Bismarckova palma

Bismarckia nobilis

Bismarckia nobilis, splošno znana kot Bismarckova palma, je ena najveličastnejših in najbolj skulpturalnih palm na svetu. Izvira z Madagaskarja in izstopa po svojih masivnih vejnatih listih s edinstvenim srebrno-modrim odtenkom. Gre za počasi do zmerno rastočo rastlino, ki postane osrednja točka vsakega vrta zaradi svoje impozantne postave in gostega listja.

Objemajoča dresen

Bistorta amplexicaulis

Bistorta amplexicaulis (sin. Persicaria amplexicaulis), znana kot objemajoča dresen ali rdeča dresen, je zelnata trajnica, ki tvori grme in spada v družino dresnovk (Polygonaceae). Izvira iz himalajske regije, od Afganistana do Kitajske. Tvori bujne grme s koničastimi, srčastimi listi, ki objemajo steblo (epitet 'amplexicaulis' pomeni 'ki objema steblo'). Od sredine poletja do zgodnje jeseni jo krasijo ozka, ščetkam podobna socvetja majhnih rdečih, rožnatih ali belih cvetov, ki so zelo privlačni za čebele in metulje. Je trpežna in nezahtevna za vzgojo, zato je klasika v kmečkih vrtovih, gredicah, ob robovih ribnikov in na vlažnih vrtnih tleh.

Anato

Bixa orellana

Bixa orellana, splošno znana kot anato ali šminkino drevo, je hitrorastoči tropski grm ali majhno drevo, ki izvira iz Brazilije in tropske Amerike. Cenjena je zaradi bodičastih rdečkastih semenskih strokov, ki vsebujejo semena bogata z bixinom – naravnim oranžno-rdečim pigmentom, ki se pogosto uporablja kot barvilo za živila in v kozmetiki. Rastlina razvije čudovite rožnate cvetove in je enako vrednotena kot okrasna rastlina in kot komercialna kultura.

Prerasla grenčica

Blackstonia perfoliata

Prerasla grenčica (Blackstonia perfoliata) je nizka enoletna divja rastlina iz družine sviščevk, ki izvira iz Sredozemlja in se razteza v severozahodno Evropo, vključno z Britanijo, Irsko in Iberskim polotokom. Zraste od 10 do 50 cm visoko na togih, razvejanih steblih, z značilnimi modro-zelenimi voskastimi listi, ki so v nasprotnih parih zrasli skupaj in tvorijo plitvo skodelico okoli stebla. Od junija do oktobra cveti v skupinah svetlo rumenih, zvezdastih cvetov s 6–8 koničastimi cvetnimi listi, ki se popoldne zaprejo. Je klasičen indikator krednih in apnenčastih rastišč, saj uspeva na sončnih, z apnencem bogatih in s hranili revnih tleh, kjer se prosto samoseje.

Membranasta trda praprotnica

Blechnum membranaceum

Blechnum membranaceum, splošno znana kot membranasta trda praprotnica, je majhna neotropska praprotnica iz družine Blechnaceae. Izvira iz Srednje in Južne Amerike ter razvija nežne, tanke liste z značilno membranasto teksturo, ki uspevajo v vlažnih, osenčenih gozdnih podrastih. Zdaj preklasificirana kot Austroblechnum membranaceum, v hortikulturi ohranja svoje zgodovinsko trgovsko ime.

Mehka vodna praprotnica

Blechnum minus

Blechnum minus, splošno znana kot mehka vodna praprotnica, je čudovita sencoliubna terestrična praprot, ki izvira iz Avstralije, Nove Zelandije in Tasmanije. Uspeva v vlažnih, obrečnih okoljih vzdolž bregov potokov in zavetnih gozdnih tal, kjer tvori gosta, grmičasta šopa sijajoče zelenih listov, ki dosežejo dolžino 40–70 cm. Kot članica družine Blechnaceae (sopomenke: Lomaria minus, Parablechnum minus) je počasi rastoča zimzelena praprot, cenjena zaradi svojih elegantnih,ločnih listov in prilagodljivosti za zasenčene vrtne položaje.

Borova rožnata orhideja

Bletia purpurea

Bletia purpurea, splošno znana kot borova rožnata orhideja, je talna orhideja, doma v Karibih, Floridi, Mehiki ter Srednji in Južni Ameriki. Razvija ovalne psevdobulbe in elegantne linearne liste, z impresivnimi socvetnimi poganjki, ki nosijo do 80 rožnato-vijoličnih cvetov na steblih, ki dosežejo 180 cm višine. Rastlina je listopadna – pozimi preide v mirovanje, spomladi in poleti pa zacveti.

Kitajska bletila

Bletilla striata

Bletilla striata, znana kot kitajska bletila ali vrtna orhideja, je trpežna in listopadna orhideja, ki izvira iz Kitajske, Japonske in Koreje. Za razliko od tropskih orhidej raste neposredno v vrtni zemlji. Ima suličaste, nagubane liste in pokončna stebla z rožnato-vijoličastimi cvetovi, ki spominjajo na hijacinte in cvetijo spomladi ter v začetku poletja.

Punarnava

Boerhavia diffusa

Boerhavia diffusa je razprostrta, pantropska trajnica s polegajočimi do pol-pokončnimi, močno razvejanimi stebli in mesnatimi koreninami. Drobni rožnati cvetovi, široki le okoli 5 mm, se pojavljajo v rahlih socvetjih skoraj celo leto, kjer koli je dovolj vlage. Najbolj znana po svojem sanskrtskem imenu "punarnava" ("tisto, kar obnavlja"), je ena najbolj uporabljenih rastlin v ajurvedski medicini, njeni mladi listi pa se po vsej Indiji in tropih pripravljajo kot listnata zelenjava.

Jurčki in sorodniki

Boletus

Boletus je rod gliv, ki tvorijo gobe, vključno s slavnim jesenskim gobanom (Boletus edulis). Te glive so mikorizne, kar pomeni, da tvorijo simbiotsko razmerje s koreninami določenih dreves, predvsem v zmernih gozdovih. Zanje sta značilna mesnat klobuk in trosovnica s porami namesto lističev na spodnji strani.

Boreč

Borago officinalis

Anisova boronija

Boronia crenulata

Anisova boronija je vednozelen avstralski grm iz družine rutičevk (Rutaceae), ki izvira iz jugozahodnega dela Zahodne Avstralije, kjer raste na peščenih in kamnitih vresiščih ter v odprtih gozdovih. Običajno zraste od 25 do 120 cm visoko z odprto, rahlo povešeno rastjo. Majhni, nazobčani listi ob mečkanju oddajajo izrazit vonj po anisu. Od pozne zime do jeseni – z največ cvetovi spomladi – rastlina tvori številne majhne, štiripernatne cvetove v rožnatih do rdeče-vijoličnih odtenkih, ki se pojavljajo posamično ali v majhnih skupinah na koncih vej.

Srebrna bakla

Borzicactus

Borzicactus je rod stebričastih ali poleglih kaktusov, ki izvirajo iz Andov v Južni Ameriki (Peru, Bolivija, Ekvador, Argentina), pogosto pa se obravnavajo kot sinonim za Cleistocactus ali so vključeni v rod Loxanthocereus. Njihova stebla, gosto prekrita s tankimi bodicami, lahko rastejo pokončno ali tvorijo viseče grme. Proizvaja zelo vpadljive cevaste cvetove – običajno rdeče, oranžne ali rožnate barve – ki so prilagojeni opraševanju s kolibriji. Je dolgoživa rastlina, odporna na sušo in počasne rasti, ki je v zbirkah kaktusov zelo cenjena zaradi svoje skulpturalne oblike.

Navadni dlakavec

Bothriochloa ischaemum

Navadni dlakavec (Bothriochloa ischaemum) je trajnica iz družine trav (Poaceae), ki raste v šopih in izvira iz suhih step Južne Evrope in Zahodne Azije, danes pa je razširjena skoraj po vsem svetu, ponekod tudi kot invazivna vrsta. Raste v ohlapnih grmičkih z pokončnimi stebli, visokimi od 30 do 100 cm, njegovo sivo-zeleno listje pa jeseni dobi značilno rjavkasto-rdečo barvo. Zahvaljujoč močnemu in globokemu koreninskemu sistemu odlično prenaša sušo in teptanje, zato se pogosto sadi na obcestne brežine in za preprečevanje erozije. Poleti in jeseni tvori rumenkasta socvetja, ki jim sledijo rdečerjavi klasovi s semeni.

Bugenvilija

Bougainvillea × buttiana

Vrtna bugenvilija (Bougainvillea × buttiana) je bujen, trnat plezajoči hibrid, znan po svojih živobarvnih ovršnih listih, ki obdajajo majhne, neopazne cvetove. Izvira iz Južne Amerike in uspeva v tropskih ter subtropskih vrtovih zaradi obilnega cvetenja in odpornosti na sušo.

Bugenvila

Bougainvillea glabra

Bugenvila (Bougainvillea glabra), znana tudi kot papirnat cvet ali bugenvila, je bujno lesno plezalo, doma v Braziliji. Znana je po svojih živih barvah, ki so v resnici brakteje (preobraženi listi), ki obkrožajo majhne, neopazne bele cvetove. Gre za izjemno odporno rastlino, ki uspeva na polnem soncu in je idealna za prekrivanje zidov, ograj in pergol, saj vrtu doda bujno, tropsko vzdušje.

Bugenvilija

Bougainvillea peruviana

Bugenvilija (Bougainvillea peruviana) je močna plezalka, ki izvira iz Peruja in severnega dela Južne Amerike ter spada v družino Nyctaginaceae. Znana je po svojih bujnih, barvitih braktejah v odtenkih magente, rožnate, bele in vijolične, ki so pravzaprav najbolj viden okrasni del rastline – pravi cvetovi so majhni in beli, skriti v središču braktej. Hitro rastoča, z lahkoto pleza po zidovih, ograjah in pergolah, zaradi česar je eden najbolj priljubljenih plezajočih grmov v tropskih in subtropskih vrtovih Brazilije.

Velika bugenviljeja

Bougainvillea spectabilis

Bougainvillea spectabilis, splošno znana kot velika bugenviljeja ali papirnati cvet, je bujna trnovita plezalka, ki izvira z vzhodne obale Brazilije. Proslavljena po svojih spektakularnih papirnatih ovojnih listih v odtenkih magente, rožnate, oranžne, vijolične, rdeče in bele barve, je ena izmed najbolj razširjenih okrasnih rastlin v tropskih in subtropskih predelih po vsem svetu. Pravi cvetovi so majhni in beli, obdani s tremi bleščečimi ovojnimi listi, ki zagotavljajo vso vizualno dramatičnost. Ko se enkrat ukorenini, je izjemno odporna na sušo in hitro rastoča, saj uspeva na polnem soncu in v toplem podnebju.

Bugenvilija

Bougainvillea x buttiana

Bugenvilija (Bougainvillea × buttiana) je ena najbolj ikoničnih okrasnih vzpenjavk. Gre za naravni hibrid med Bougainvillea glabra in Bougainvillea peruviana, ki je bil prvotno vzgojen v Južni Afriki. Njeni pravi cvetovi so majhni in beli, skoraj neopazni, vendar so obdani s papirnatimi krovnimi listi (braktejami) živahnih barv – rožnate, rdeče, oranžne, vijolične, bele in rumene – ki poskrbijo za vizualni spektakel. Ta bujna in trnasta vzpenjavka lahko v idealnih razmerah doseže do 12 metrov višine in se pogosto goji na vrtovih, zidovih, ograjah in pergolah po vsem svetu.

Plezajoča čebula

Bowiea volubilis

Bowiea volubilis je sočna čebulnica (kaudiciformna rastlina), ki izvira iz južne in vzhodne Afrike. Namesto listov iz velike, delno nadzemne zelene čebule poganja tanka, plezajoča zelena stebla, ki prevzamejo funkcijo fotosinteze. Stebla se lahko ovijajo okoli opore in v toplem podnebju zrastejo tudi več metrov v dolžino. Spomladi se pojavijo drobni zvezdasti zeleno-rumeni cvetovi z neprijetnim vonjem. Rastlina je močno strupena, saj vsebuje srčne glikozide (bufadienolide).

Signalna trava

Brachiaria decumbens

Signalna trava (Brachiaria decumbens) je bujna trajnica tropskih travnikov, doma v osrednji in vzhodni Afriki, ki pripada družini trav (Poaceae). Široko naturalizirana v tropskih regijah je ena najpomembnejših pašnih trav v Južni Ameriki, zlasti v Braziliji. Tvori goste, hitro razraščajoče preproge s stoloni in rizomi ter prenaša revna, kisla tla in sezonsko sušo.

Ognjeno drevo

Brachychiton acerifolius

Veliko in spektakularno listopadno drevo iz družine slezenovk (Malvaceae), ki izvira z vzhodne obale Avstralije, od južnega Novega Južnega Walesa do skrajnega severa Queenslanda. Znan je po izjemnem cvetenju s svetlečimi škrlatnimi zvončastimi cvetovi, ki se pojavijo v gostih latih na brezlistnem drevesu pozno spomladi in zgodaj poleti, kar ustvarja dramatičen vizualni učinek, podoben gorečemu drevesu. V kultivaciji doseže 15–18 metrov, v naravnem okolju pa do 35 metrov. Ima globoko krpate in sijoče liste s piramidasto rastjo. Ko se enkrat ukoreni, je zelo odporno na sušo in zahteva malo vzdrževanja.

Topololistni brahihiton

Brachychiton populneus

Topololistni brahihiton (Brachychiton populneus) je trpežno zimzeleno drevo, ki izvira iz vzhodne Avstralije. Znan je po svojem deblu v obliki steklenice, ki shranjuje vodo, sijočih listih, podobnih topolovim, in visoki odpornosti na sušo. Spomladi in poleti cveti z zvončastimi cvetovi kremne barve z rožnatimi ali vijoličastimi žilami, ki jim sledijo olesenele semenske stroke.

Stekleničevka

Brachychiton rupestris

Stekleničevka (Brachychiton rupestris), doma v osrednjem Queenslandu v Avstraliji, je kavdiformna vrsta iz družine Malvaceae, znana po svojem nabreklem deblu v obliki steklenice, ki shranjuje vodo in rezerve za preživetje dolgih sušnih obdobij. V naravi lahko preseže 10 do 20 metrov višine, vendar v kulturi in kot bonsaj običajno ostane precej bolj kompaktna. Je listopadna, liste izgubi v sušnem obdobju, preden zacveti s kremastimi socvetji, obarvanimi rdeče.