Popoln vodnik za rastline
Raziščite rastline po zahtevnosti, sezoni in več. Poiščite popolno rastlino za vas.
Rastline po mestih
🗺️ Rastline po mestihNajdenih 4349 rastlin
Prikazano 4177–4212 od 4349
Navadni lapuh
Tussilago farfara
Navadni lapuh (Tussilago farfara) je večletna zelnata rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki je znana po svojem nenavadnem načinu rasti: cvetovi se pojavijo zgodaj spomladi, še preden odženejo listi. Luskasta cvetna stebla, visoka od 5 do 15 cm, že v aprilu in maju nosijo svetlo rumena socvetja, podobna regratu. Šele po cvetenju iz zemlje poženejo veliki, od 10 do 20 cm široki srčasti ali ledvičasti listi, katerih spodnja stran je prekrita z gostimi belimi dlakami. Rastlina se učinkovito širi s pomočjo dolgih korenik, ki segajo do 70 cm globoko, in pogosto tvori obsežne sestoje na odprtih, sončnih mestih – ob robovih poti, v jarkih, na peščenih obrežjih in na degradiranih tleh. Rodovno in vrstno ime izvira iz latinskih besed tussis (kašelj) in agere (pregnati), kar se nanaša na dolgo zgodovino uporabe rastline v ljudskem zdravilstvu za zdravljenje kašlja.
Žolčasti grenivec
Tylopilus felleus
Tylopilus felleus, znan kot žolčasti grenivec, je vrsta gobe iz družine cevark. Znan je po svojem izjemno grenkem okusu, zaradi česar je neužiten, čeprav ni smrtno strupen. Goba ima rjav klobuk, belo do rožnato plast cevk in značilno temno mrežico na betu. Raste v simbiozi z iglavci in listavci, najraje v kislih tleh.
Širokolistni rogoz
Typha domingensis
Širokolistni rogoz (Typha domingensis) je trajna zelnata rastlina iz družine rogozovk (Typhaceae), značilna za mokrišča, močvirja ter bregove rek in lagun v tropskih in subtropskih območjih Amerike. Zahvaljujoč svojim plazečim, zelo krepkim in kolonizatorskim korenikam tvori goste trstičje, visoko do 4 metre. Listi so dolgi, ploščati in pokončni, cvetovi pa so združeni v značilno rjavo valjasto klasje, ki spominja na cigaro. Prenaša poplave do globine 1,5 metra in slana tla ter ima ključno ekološko vlogo pri čiščenju vode in zagotavljanju zatočišča vodni favni.
Širokolistni rogoz
Typha latifolia
Širokolistni rogoz (Typha latifolia) je trajnica, koreninska vodna in močvirna rastlina, ki je pogosta v madžarskih kanalih, trstičjih, močvirjih in ob bregovih stoječih voda. Zraste lahko do 2,5–3 metre visoko, ima bledo modrozelene, vzporedno žilnate, trakovite liste, široke 8–20 mm. Značilno rjavo, "cigari podobno" socvetje je sestavljeno iz dveh delov: spodaj je rjavo, žensko socvetje, nad njim pa rumeni, moški del, ki po cvetenju odpade. S svojim močno razširjenim koreninskim sistemom tvori goste sestoje in zagotavlja pomemben habitat ter vir hrane za živalstvo mokrišč.
Tifonij
Typhonium
Typhonium je rod gomoljastih rastlin iz družine kačnikovk (Araceae), ki vključuje več kot 70 vrst, doma v tropski Aziji, Mongoliji in severovzhodni Avstraliji. Te grmičaste trajnice tvorijo trikotne, sijoče in krpaste liste srednje do temno zelene barve na dolgih pecljih. Poleti se pojavijo temno vijoličasti ali rjavi tulci (spate), ki so pogosto neprijetnega vonja, kar je značilno za kačnikovke. Rastlina pozimi preide v mirovanje in odvrže listje do naslednje pomladi.
Vodna banana
Typhonodorum lindleyanum
Typhonodorum lindleyanum, splošno znana kot vodna banana, je velikanská monotipska aroideja z Madagaskarja, Komorov, Zanzibarja, Mauritiusa in vzhodne Tanzanije. Raste v sladkovodnih močvirjih, na bregovih rek in v plitvih lagunah ter razvija masivne puščičasto oblikovane zimzelene liste, dolge do 1 meter, ki tvorijo impresivne navidezne stebla, ki lahko dosežejo višino 4 metrov. Kremno belo odevalo in storž ter velike svetlo rumene jagode jo uvrščajo med resnično spektakularne okrasne rastline.
Breg
Ulmus
Ulmus je rod brestov, dreves iz družine Ulmaceae, ki pozimi odvržejo liste ali pa jih delno obdržijo. Obstaja približno 30 do 40 vrst iz zmernih regij Severne Amerike, Evrope in Azije. Listi so izmenični, z dvakrat nazobčanim robom in asimetrično bazo: ena stran lista se začne nižje kot druga, kar je najlažji način za prepoznavanje bresta. Konec zime, pred listi, se pojavijo šopi rdečkastih cvetov brez cvetnih listov. Nato pridejo semena, okrogla in sploščena, z tankim krilom okoli, ki ga odnese veter. Ameriški brest zraste čez 30 metrov. Veliko brestov v Evropi in Severni Ameriki je v zadnjih desetletjih umrlo zaradi nizozemske bolezni brestov, danes pa se sadijo odporne sorte. Kitajski brest (Ulmus parvifolia) se pogosto uporablja za bonsaje.
Nizozemski brest
Ulmus × hollandica
Ulmus × hollandica, v ljudskem jeziku znan kot nizozemski brest, je naravni hibrid med gorskim brestom (Ulmus glabra) in poljskim brestom (Ulmus minor), ki se je spontano pojavil v Evropi na območjih, kjer se prekrivata rastišči obeh starševskih vrst. Je hitro rastoče in veliko listnato drevo, ki so ga v preteklosti množično sadili kot ulično drevo in ob robovih kanalov na Nizozemskem, saj dobro prenaša mestne razmere ter ima široko in elegantno krošnjo. Listi so po obliki vmesna stopnja med obema starševskima vrstama, neopazni rdečkasti cvetovi pa se pojavijo zgodaj spomladi pred olistanjem, čemur sledijo krilati plodovi (samare). Hibrid je zaznamovala njegova vloga v epidemijah grafioze (holandske bolezni brestov) v 20. stoletju, čeprav nekateri kloni kažejo zmerno odpornost in se še naprej izbirajo zaradi večje tolerance.
Ameriški brest
Ulmus americana
Ameriški brest (Ulmus americana) je hitro rastoče listopadno drevo iz družine brestovk (Ulmaceae), ki izvira iz vzhodnega dela Severne Amerike. Drevo je znano po svoji značilni vazi podobni krošnji in lahko v naravi zraste do 24 metrov visoko z ustrezno široko krošnjo. Od sredine 20-ih let prejšnjega stoletja je glivična bolezen, znana kot holandska bolezen brestov, zdesetkala velik del divje populacije v Severni Ameriki, vendar so bile od takrat vzgojene sorte, odporne na to bolezen. Vrsta zgodaj spomladi, še pred olistanjem, požene majhne, neopazne zelenkasto-rdeče cvetove, listje pa je grobo, temno zeleno in se jeseni obarva zlato rumeno.
Poljski brest
Ulmus minor
Ulmus minor, znan kot poljski brest, je veličastno listopadno drevo, domorodno v Evropi, Severni Afriki in Zahodni Aziji. Odlikuje ga mogočna rast, globoko razbrazdana skorja pri odraslih primerkih in izmenično nameščeni listi z izrazito asimetričnim dnom. Gre za ključno vrsto obrečnih gozdov, čeprav so se njene populacije v zadnjih desetletjih drastično zmanjšale zaradi holandske brestove bolezni, uničujoče glivične okužbe.
Kitajski brest
Ulmus parvifolia
Ulmus parvifolia, popularno znan kot kitajski brest ali čipkasti brest, je listopadno do pollistopadno drevo, ki izvira iz vzhodne Azije (Kitajska, Japonska in Koreja), kjer lahko v naravnih pogojih doseže med 10 in 15 metrov višine. Njegova najbolj izrazita značilnost je lubje: z zrelostjo se lušči v nepravilnih ploščah, ki razkrivajo mozaike sivih, zelenih, oranžnih in rjavih odtenkov. Listi so majhni (1–3 cm), sijoči in nazobčani, jeseni pa pred odpadanjem dobijo zlate, rdečkaste ali vijolične odtenke. Diskretno cveti pozno poleti ali jeseni, tvori rdečkasto-zelene cvetove, ki se razvijejo v majhne krilate plodove (samare). Je ena najbolj cenjenih vrst v umetnosti bonsaja zaradi svoje vitalnosti, finega razvejanja in enostavnega vzdrževanja. V urbanem vrtnarstvu izstopa kot senčno in drevo za drevorede zaradi svoje tolerance na onesnaženje, zmerno sušo in drastično obrezovanje.
Sibirski brest
Ulmus pumila
Sibirski brest (Ulmus pumila) je trpežno, hitro rastoče listnato drevo, ki izvira iz Sibirije, severne Kitajske, Mongolije in Himalaje. Cenjen je zaradi izjemne odpornosti na mraz, sušo in sposobnosti uspevanja v revnih, zbitih ali alkalnih tleh, zato so ga v 20. stoletju pogosto sadili kot protivetrno zaščito. Za razliko od večine drugih brestov je odporen na holandsko bolezen brestov, vendar zaradi hitre rasti tvori šibek, krhek les, nagnjen k poškodbam ob nevihtah, poleg tega pa ostaja ranljiv za napade brestovega hrošča in lubadarjev. V mnogih regijah se je razširil izven gojenih površin in je zaradi plodnega samosejanja zdaj razvrščen kot invazivna vrsta. Zaradi majhnih listov in dobrega prenašanja močnega obrezovanja je tudi priljubljena, čeprav hitro rastoča izbira za bonsaj.
Kalifornijski lovor
Umbellularia californica
Umbellularia californica je zimzeleno drevo iz družine lovorovk (Lauraceae), domorodna v obalnih gozdovih Kalifornije in jugozahodnega Oregona, kjer lahko doseže višino od 20 do 25 metrov, čeprav na suhih tleh pogosto raste v obliki grma. Njegovi suličasti, temno zeleni in sijoči listi ob mečkanju sproščajo intenzivno in pekočo aromo zaradi hlapnih olj, bogatih z umbelulonom. Spomladi tvori majhne kremno rumene cvetove, združene v kobule, ki jim sledijo koščičasti plodovi zelene do vijolične barve. Gre za dolgoživo, trpežno in na sušo odporno vrsto, ki je zelo cenjena v avtohtonem krajinskem oblikovanju in zaradi svojega lesa (znanega kot myrtlewood).
Venerin popek
Umbilicus rupestris
Venerin popek (Umbilicus rupestris) je trajna in mesnata sočnica iz družine debeličevk, ki izvira iz južne in zahodne Evrope, kjer divje raste v razpokah senčnih zidov in na vlažnih skalnatih pobočjih. Njegovi okrogli in voskasti listi imajo osrednjo vdolbino, podobno popku, od koder izvira njegovo ljudsko in znanstveno ime. Pozno spomladi in poleti požene dolga stebla z majhnimi zvonastimi cvetovi rožnato-zelene barve.
Zlati gumb
Unxia kubitzkii
Unxia kubitzkii, splošno znana kot zlati gumb, je trajna zelišče rastlina, doma iz Brazilije, ki pripada družini Asteraceae. Zraste 30–50 cm visoko in vse leto proizvaja drobne zlatorumene cvetove, z vrhuncem cvetenja spomladi in poleti. Odporna in praktično imuna na škodljivce in bolezni, se pogosto uporablja v robatih gredicah, cvetličnih gredicah in lončnih vrtovih.
Amazonska lilija Grandiflora
Urceolina × grandiflora
Amazonska lilija Grandiflora (Urceolina × grandiflora, sin. Eucharis grandiflora) je tropska čebulčasta rastlina, doma na andskih pobočjih Kolumbije in Peruja. Tvori grozde 3–6 dišečih, čistobelo obarvanih cvetov, ki spominjajo na narcise in rastejo na elegantnih steblih do 70 cm višine. Zelo cenjena je kot okrasna sobna rastlina in okras tropskih vrtov po vsem svetu.
Amazonska lilija
Urceolina amazonica
Amazonska lilija (Urceolina amazonica, sin. Eucharis amazonica) je osupljiva tropska gomoljasta trajnica, doma v Andih Kolumbije in Peruja. Razvije sijoče, temno zelene liste in grozde snežno belih, narcisi podobnih cvetov z nežno zelenasto obarvanim čašastim središčem, cenjenih zaradi prijetne sladke dišave. V zmernih podnebjih uspeva v zaprtih prostorih kot sobna rastlina.
Kopriva
Urtica
Urtica je rod kopriv iz družine Urticaceae, z okoli 70 vrstami enoletnih in trajnih zelišč, redko grmov, visokih od 10 cm do 3 m. Rod izvira iz Evrazije in je danes prisoten na skoraj vseh celinah. Večina vrst ima na listih in steblih žgalne dlake, ki se ob dotiku zlomijo in vbrizgajo dražilno snov v kožo. Najbolj znana je velika kopriva, Urtica dioica, trajnica, ki se širi z rizomi in raste v vlažni, bogati zemlji v bližini hiš, rek in obdelovalnih površin.
Velika kopriva
Urtica dioica
Velika kopriva (Urtica dioica) je trajnica, ki raste divje po vsej Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Zraste lahko do 180 cm visoko in se močno širi s koreninskimi izrastki (rizomi). Rastlina je zlahka prepoznavna po svojih jajčastih listih z narezanim robom in številnih pekočih dlakah, ki prekrivajo stebla in liste. Te dlake vsebujejo mravljinčno kislino in histamin, ki ob dotiku povzročita kratkotrajen pekoč občutek. Cvetovi so majhni, zelenkasti do belkasti in se pojavljajo v gostih socvetjih od pomladi do poznega poletja. Velika kopriva je ena najbolj uporabnih rastlin v naravi z dokazano medicinsko, kulinarično in tekstilno uporabo.
Vitka kopriva
Urtica gracilis
Urtica gracilis, znana kot vitka kopriva ali ameriška kopriva, je zelnata trajnica, ki izvira iz Severne Amerike. Zraste lahko do 3 metre visoko in ima nazobčane liste s pekočimi dlakami, ki ob stiku povzročijo draženje. Kljub slovesu nezaželene rastline je zelo cenjena v tradicionalni medicini, kulinariki in staroselski obrti. Naravno raste v obrežnih gozdovih, ob rečnih bregovih in na tleh, bogatih z dušikom.
Mala kopriva
Urtica urens
Urtica urens, znana kot mala kopriva ali enoletna kopriva, je enoletna zelnata rastlina iz družine koprivovk (Urticaceae). Izvira iz Evrope in Sredozemlja, vendar se je razširila po vsem svetu kot kozmopolitski plevel. Zraste do 100 cm v višino in je znana po svojih listih s pekočimi dlakami, ki ob dotiku povzročijo močno draženje; velja za bolj pekočo od velike koprive (Urtica dioica). Ima majhne zelenkasto-bele cvetove, ki cvetijo poleti, in je enodomna rastlina, ki jo oprašuje veter.
Bradovec
Usnea hirta
Usnea hirta, splošno znana kot kosmati bradovec, je grmičast lišaj, za katerega je značilen bledo zelen do rumenkasto zelen, grmičast videz. Sestavljen je iz simbiotskega odnosa med glivo in algo. Običajno raste na lubju iglavcev v okoljih s čistim zrakom. Je zelo občutljiv na onesnaženje z žveplovim dioksidom, zaradi česar je odličen bioindikator kakovosti zraka.
Listnata mešinka
Utricularia foliosa
Utricularia foliosa je vodna mesojeda rastlina iz družine mešinkovk (Lentibulariaceae), ki izvira iz tropskih in subtropskih območij Amerike in Afrike. Prosto plava ali je potopljena v stoječih vodah ribnikov, močvirij in počasi tekočih rek, kjer tvori goste preproge tankih in razvejanih stebel, ki lahko dosežejo več metrov dolžine. Njeni nitasti listi, dolgi do 30 cm, nosijo majhne mešičkaste pasti (utrikule), ki posrkajo in ulovijo mikro-rakce, ličinke komarjev in druge majhne vodne nevretenčarje. V obdobju razmnoževanja požene pokončno cvetno steblo, ki se dvigne do 40 cm nad vodo in nosi več rumenih cvetov, podobnih majhnim zijalkam.
Nizki borovničevec
Vaccinium angustifolium
Vaccinium angustifolium, splošno znan kot nizki borovničevec, je nizko rastoč avtohtoni grm severovzhodne Severne Amerike. Producira majhne, intenzivno aromatične borovnice, ki so priljubljene tako pri divjih živalih kot pri ljudeh. Njegova živo rdeča jesenska listna barva ga uvršča tudi med cenjene okrasne talne pokrivke.
Zajčjeoka borovnica
Vaccinium ashei
Zajčjeoka borovnica (Vaccinium ashei) je listopadni grm, doma iz jugovzhodnih Združenih držav Amerike, cenjen zaradi izjemne odpornosti na vročino in sušo. Poleti obrodi obilico modrih jagod, jeseni pa se odene v čudovito pisanost oranžnih in škrlatnih odtenkov.
Ameriška borovnica
Vaccinium corymbosum
Ameriška borovnica (Vaccinium corymbosum) je listopaden sadni grm, ki izvira iz vzhodne Severne Amerike in spada v družino Ericaceae (sorodnica azalej in rododendronov). Je glavna komercialno gojena vrsta za pridelavo borovnic po svetu. Tvori pokončne grme, visoke od 1,8 do 3,7 m, z zelenim listjem, ki jeseni postane rdeče-oranžno, belimi ali rožnatimi zvončastimi cvetovi spomladi ter sladkimi in hranljivimi modro-vijoličnimi plodovi poleti.
Navadna borovnica
Vaccinium myrtillus
Navadna borovnica (Vaccinium myrtillus) je listopaden, nizek grm iz družine vresovk, ki izvira iz vriščišč, barij in gorskih gozdov po vsej Evropi in severni Aziji. Širi se s podzemnimi korenikami in tvori goste preproge, visoke od 10 do 50 cm. Spomladi se pojavijo majhni zelenkasto-rožnati cvetovi, ki jim sledijo temno modro-črne jagode, cenjene v tradicionalni evropski kuhinji in zeliščarstvu.
Bleda borovnica
Vaccinium pallidum
Vaccinium pallidum, v ljudskem jeziku znana kot bleda borovnica ali hribovska borovnica, je listopaden grm, ki izvira iz vzhodnega dela Severne Amerike in spada v družino vresovk (Ericaceae). Doseže višino in širino med 60 in 90 cm, spomladi pa cveti z nežnimi belimi cvetovi v obliki zvončkov, ki jim poleti sledijo sladke in užitne modro-črne jagode. Rastlina je cenjena zaradi svojega osupljivega škrlatnega jesenskega listja in velikega pomena za lokalno favno, saj služi kot gostiteljska rastlina za metulja Brown Elfin ter kot bistven vir hrane za ptice, male sesalce in opraševalce. Uspeva v kislih, dobro odcednih tleh v območjih USDA 5a–9b in je idealna za naravne vrtove, užitne krajine ter naturalizirana območja.
Borovnica
Vaccinium sp
Vaccinium sp, splošno znana kot borovnica, je rod cvetočih grmov iz družine Ericaceae, porekla iz Severne Amerike. Ti listnati ali polzimzeleni grmi proizvajajo majhne, sladke, temno modre do vijolične jagode, ki so visoko cenjene zaradi hranilne vrednosti in okusa. Rod vključuje desetine vrst, prilagojenih raznolikim okoljem – od nizkih sort v hladnih severnih gozdovih do visokih kultivarjev v zmernih podnebnih pasovih. Borovnice so cenjene zaradi jagod, bogatih z antioksidanti, in okrasnega jesenskega listja.
Brusnica
Vaccinium vitis-idaea
Brusnica (Vaccinium vitis-idaea) je nizek zimzelen grm iz družine vresovk (Ericaceae), sorodnica borovnic in ameriških brusnic. Samoniklo raste v borovih gozdovih in arktični tundri po celotni severni polobli. Stebla zrastejo od 10 do 40 cm visoko, rastlina pa se širi s podzemnimi poganjki in tvori goste preproge. Listi so majhni, ovalni, bleščeče temno zelene barve in ostanejo na rastlini vse leto. Spomladi cveti v grozdih z belimi ali svetlo rožnatimi zvončastimi cvetovi. Plodovi so kiselkaste rdeče jagode velikosti 6 do 10 mm, ki dozorijo od poznega poletja do jeseni. V Skandinaviji so nepogrešljive v obliki marmelade kot priloga k mesnim kroglicam in divjačini.
Akacija / Žvižgajoča trnjača (rod)
Vachellia
Vachellia je rod trnastih dreves in grmov iz družine Fabaceae, ki je bil leta 2005 ločen od širšega rodu Acacia na podlagi molekularno filogenetskih raziskav. Vključuje ikonične afriške in ameriške akacije, cenjene zaradi odpornosti na sušo in značilnih rumenih cvetov v obliki pompomov.
Rdeča akacija
Vachellia seyal
Vachellia seyal, splošno znana kot rdeča akacija ali šitimov les, je hitro rastoče, trnjasto zimzeleno drevo, doma v suhem območju Sahela v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Razvija prepoznavne svetlo rumene, okroglaste cvetne glavice s sladkim, začinjenim vonjem in je znana po svojem bledo rdečkastem ali zelenkastem lubju. Zgodovinsko pomembno kot biblijski »šitimov les«, uporabljen za gradnjo Skrinje zaveze, to odporno drevo uspeva na polnem soncu, prenaša sušo in občasne poplave ter ima ključno vlogo v ekosistemih suhih območij z vezavo dušika.
Grebenoplodna koruzna solata
Valeriana carinata
Valeriana carinata, splošno znana kot grebenoplodna koruzna solata, je majhna trpežna enoletnica, doma v Evropi in sredozemski regiji. Pogosto jo zamenjujemo z Valerianella locusta (navadna koruzna solata ali moš), tvori nežne rozete blagega okusa, katerih liste obiramo kot solato. Rastlina spomladi cveti z drobnimi bledorožnatimi, belimi ali modrikastimi cvetovi. Njeni značilni grebenasti plodovi jo ločijo od sorodnih vrst.
Navadna baldrijan
Valeriana officinalis
Valeriana officinalis je odporna trajnica, doma v Evropi in Aziji, cenjena zaradi grozdov drobnih rožnatih ali belih cvetov ter zdravilnega izvlečka korenin, ki se pogosto uporablja kot naravno sredstvo za spanje in lajšanje tesnobe.
Vanda orhideja
Vanda
Orhideje rodu Vanda so tropski epifiti, znani po svojih izrazitih zračnih koreninah in živobarvnih cvetovih, vključno z redko naravno modro barvo. Za razliko od drugih orhidej jih praviloma ne gojimo v gostih substratih za lonce, temveč jim bolj ustrezajo viseče košare, ki omogočajo, da so korenine izpostavljene zraku in svetlobi.
Modra orhideja Vanda
Vanda coerulea
Vanda coerulea, splošno znana kot modra orhideja Vanda, je ena izmed najbolj cenjenih in redkih orhidej na svetu. Izvira iz gozdov severovzhodne Indije, Mjanmara in Tajske ter jeseni razvije osupljive mozaično vzorčaste vijoličasto-modre cvetove. Zaradi prekomerne nabire v naravi je danes kritično ogrožena vrsta, zavarovana z zakonom in simbol botaničnega varstva.
Poiščite popolno rastlino
Naš vodnik za rastline vam pomaga najti idealne vrste za vašo raven izkušenj in letni čas.
Brskaj po Zahtevnosti, Letnem Času in Več
Uporabite spodnje filtre, da zožite ta katalog glede na zahtevnost nege, letni čas, okolje ali iščite neposredno po imenu. Vsak filter vodi do seznama, prilagojenega vašim pogojem gojenja.