Crassulaceae
Viseča krasula: Pokrovna rastlina
Crassula sarmentosa
Nezahtevna sočnica za viseče košare, zidove in suha talna pokrivala. Zagotovite ji polno sonce ali močno svetlobo, hitro odcedno mešanico prsti in redko zalivanje. Vršičke redno krajšajte, da rastlina ostane grmičasta.
Vsakih 10 dni
Posredna svetloba
-5° - °C
% - %
Kategorije
Kaj je Viseča krasula?
Viseča krasula (Crassula sarmentosa) je rastlina z enostavno nego iz družine Crassulaceae. Viseča sočnica z vzhodne obale Južne Afrike, kjer raste med skalami, v soteskah ter se razprostira čez pečine in grmovje od Knysne do osrednjega KwaZulu-Natala. Na dnu so majhni gomolji, iz katerih izraščajo vitka stebla, dolga od 50 cm do 1 m, ki se vzpenjajo, visijo ali plazijo. Nasprotni listi so...
Viseča krasula zraste do 35cm, zalivanje vsakih 10 dni. Je primerno za notranje okolje in varno za hišne živali.
Za razliko od mnogih tropskih rastlin, Viseča krasula prenaša napake pri zalivanju. Najboljše za začetnike. Za razliko od mnogih priljubljenih vrst, je Viseča krasula varno hraniti v bližini hišnih živali. Brez ustreznega odtoka se lahko gniloba korenin razvije v 20 dneh.
Kako negovati Viseča krasula?
TLDR: Viseča krasula potrebuje Posredna svetloba, zalivanje vsakih 10 dni in temperaturo med -5–30°C pri 40-70% vlažnosti.
Kako pogosto zalivati Viseča krasula?
Temeljito zalijte, nato počakajte, da se mešanica popolnoma posuši, preden ponovno zalijete. Prekomerno zalivanje je glavni vzrok za propad, zato v dvomu počakajte še nekaj dni.
Koliko svetlobe potrebuje Viseča krasula?
Polno sonce do svetla polsenca, do približno 6 ur neposrednega sonca. Sonce obarva liste limetno zeleno z rdečimi robovi; v senci ostanejo temno zeleni, stebla pa se pretegnejo.
Katera zemlja je najboljša za Viseča krasula?
Dobro odcedna mešanica za sočnice, kot sta dva dela grobega peska, dva dela zemlje za lončnice in en del perlita. V tleh potrebuje peščena do ilovnata tla, ki nikoli ne ostanejo mokra.
Katero posodo uporabiti za Viseča krasula?
Viseča košara ali širok, plitev terakota lonec z drenažnimi luknjami, da stebla lahko prosto visijo.
Kaj je Viseča krasula in od kod izvira?
Viseča sočnica z vzhodne obale Južne Afrike, kjer raste med skalami, v soteskah ter se razprostira čez pečine in grmovje od Knysne do osrednjega KwaZulu-Natala. Na dnu so majhni gomolji, iz katerih izraščajo vitka stebla, dolga od 50 cm do 1 m, ki se vzpenjajo, visijo ali plazijo. Nasprotni listi so sijoči z drobno narezanim robom: v senci so temno zeleni, na soncu pa limetno zeleni z rdečimi robovi. V južni zimi nosi zaobljena socvetja majhnih zvezdastih belih ali kremnih cvetov, ki so včasih rožnato pridahnjeni. Najpogosteje se prodaja pestrolistna oblika 'Comet'.
Kako razmnožiti Viseča krasula?
Stebelni potaknjenec
Odrezane vršičke lahko potisnete v isti lonec, da ga zapolnite. Stebla se ukoreninijo tudi sama tam, kjer se dotikajo tal.
- 1 Odrežite 5–7 cm dolge vršičke stebel, pri čemer na vrhu obdržite dva lista
- 2 Osnovo pomočite v ukoreninjevalni hormon, če ga imate
- 3 Vstavite v suho ali komaj vlažno mešanico za sočnice
- 4 Hranite na močni svetlobi stran od močnega sonca in zalijte šele, ko se razvijejo korenine
Potrebni materiali:
Listni potaknjenec
List brez osnove se ne bo ukoreninil. Postopek je počasnejši od stebelnih potaknjencev.
- 1 Odtrgajte celotne liste z nepoškodovano osnovo
- 2 Vstavite jih v mešanico pod rahlim kotom
- 3 Hranite v rahli senci in rahlo pršite
- 4 Presadite v lončke, ko so korenine dolge 4–5 cm
Potrebni materiali:
Kako velika zraste Viseča krasula?
TLDR: Viseča krasula lahko zraste do 35cm visoko s hitrostjo rasti Srednje.
Največja višina
35cm
Listje
Zimzelena
Uporaba rastline
Okrasno
Odlično za dekoracijo
Pokrivanje tal
Pokritost tal
Katere bolezni najpogosteje prizadenejo Viseča krasula?
TLDR: Viseča krasula je dovzetna za 5 znanih bolezni. Redno spremljajte za zgodnje odkrivanje.
Volnate uši (kaparji)
Volnate uši so majhni, mehkotelesni žuželki, prekrite z belo, voskasto, kosmičasto snovjo. So pogosti škodljivci sobnih rastlin in zunanjih rastlin v blagih podnebjih. Te žuželke, ki sesajo sok, se hranijo z rastlinskim tkivom, povzročajo škodo, zavrto rast in lahko vodijo do propada rastline, če ostanejo nezdravljene. Izločajo lepljivo medeno roso, ki privablja sajasto plesen.
Pršice (pajkove pršice)
Pajkove pršice so drobne pajkovce (manjše od 0,5 cm), sorodne pajkom in klopom, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Uspevajo v vročih in suhih razmerah ter lahko povzročijo znatno škodo na okrasnih in zelenjavnih rastlinah. Pri hudih okužbah lahko izgube pridelka dosežejo 14 % ali več, saj te škodljivke motijo ključne rastlinske procese, vključno s fotosintezo, absorpcijo ogljikovega dioksida in transpiracijo.
Gniloba korenin
Gniloba korenin je resna glivična bolezen, ki prizadene koreninski sistem rastlin, povzroča njihovo propadanje in odmiranje. Povzročajo jo predvsem prekomerno zalivanje, slabo odcejanje tal ali talni glive, kot so Pythium, Phytophthora, Rhizoctonia in Fusarium. Bolezen uspeva v preveč namočenih razmerah, kjer so korenine prikrajšane za kisik, kar jih naredi dovzetne za glivično okužbo.
Rhizoctonia solani
Rhizoctonia solani je talna gliva, ki napada stebla, korenine in mlade sadike. Uspeva v toplem, vlažnem vremenu ter v tleh, ki ostajajo mokra ali imajo slabo drenažo. Tipični znaki vključujejo propadanje sadik ob tleh (padavica), vdrte rjave lezije na steblih blizu tal, rjavenje in trohnenje korenin, uvelost kljub vlažnim tlem ter počasno, zakrnelo rast. Na trati lahko v toplem in vlažnem obdobju povzroči znano „rjavo pegavost“. Ogrožene so številne rastline, vključno z zelenjavo (kot so solata, fižol in kapusnice), okrasnimi rastlinami, sobnimi rastlinami in travno rušo.
Primerjaj s podobnimi rastlinami
| Lastnost | Zahtevnost | Svetloba | Zalivanje | Varno za ljubljenčke |
|---|---|---|---|---|
| Maklen | Enostavno | Posredna svetloba | 14d | ✓ |
| Iberski netresk | Enostavno | Neposredna sončna svetloba | 14d | ✓ |
| Navadna breza | Enostavno | Neposredna sončna svetloba | 14d | ✓ |
| Gajlardija | Enostavno | Neposredna sončna svetloba | 10d | ✓ |
