Poaceae
Prerijska dropica: Rastlina za polno sonce
Sporobolus
Rastlina z malo vzdrževanja: polno sonce, dobro odcedna tla in redko zalivanje, ko se enkrat ukorenini. Obrezujemo jo enkrat letno pozno pozimi in praktično ne potrebuje gnojenja.
Vsakih 14 dni
Neposredna sončna svetloba
-40° - 35°C
% - %
Kategorije
Kaj je Prerijska dropica?
Prerijska dropica (Sporobolus) je rastlina z enostavno nego iz družine Poaceae. Sporobolus je rod okrasnih in avtohtonih trav iz družine Poaceae, ki vključuje približno 150–200 vrst, razširjenih v zmernih, tropskih in subtropskih regijah. Najbolj cenjena okrasna vrsta je Sporobolus heterolepis (prerijska dropica), ki tvori goste, obokane šope nitastih listov, ki so poleti svetl...
Prerijska dropica zraste do 90cm, širina 60 cm, zalivanje vsakih 14 dni, -40°C – 35°C. Je neprimerno za notranje okolje in varno za hišne živali.
Za razliko od mnogih tropskih rastlin, Prerijska dropica prenaša napake pri zalivanju. Najboljše za začetnike. Za razliko od mnogih priljubljenih vrst, je Prerijska dropica varno hraniti v bližini hišnih živali.
Kako negovati Prerijska dropica?
TLDR: Prerijska dropica potrebuje Neposredna sončna svetloba, zalivanje vsakih 14 dni in temperaturo med -40–35°C pri 40-70% vlažnosti.
Kako pogosto zalivati Prerijska dropica?
Zalijte, ko so zgornji 3–5 cm tal suhi; ko se rastlina utrdi, je zelo odporna na sušo in le redko potrebuje dodatno zalivanje, razen v zelo suhih poletjih. Izogibajte se zastajanju vode.
Koliko svetlobe potrebuje Prerijska dropica?
Najraje ima polno sonce z vsaj 6 urami neposredne svetlobe dnevno; prenaša delno senco, vendar na polnem soncu cveti obilneje in ohranja bolj kompaktno obliko.
Katera zemlja je najboljša za Prerijska dropica?
Najbolje uspeva v suhih do srednje vlažnih, dobro odcednih tleh, tudi v revnih, kamnitih ali glinenih tleh; prilagodljiva je glede pH vrednosti in ne potrebuje bogate prsti.
Katero posodo uporabiti za Prerijska dropica?
Če jo gojite v loncu, uporabite široko in globoko posodo iz gline ali drugega zračnega materiala z dobrim odtokom; v vrtu pa jo je zaradi globokega koreninskega sistema bolje posaditi neposredno v zemljo.
Kaj je Prerijska dropica in od kod izvira?
Sporobolus je rod okrasnih in avtohtonih trav iz družine Poaceae, ki vključuje približno 150–200 vrst, razširjenih v zmernih, tropskih in subtropskih regijah. Najbolj cenjena okrasna vrsta je Sporobolus heterolepis (prerijska dropica), ki tvori goste, obokane šope nitastih listov, ki so poleti svetleče zeleni, jeseni pa se obarvajo v zlate in oranžne odtenke. Poleti in jeseni požene zračne latovje rožnato-rjavih cvetov s specifičnim vonjem. Je zelo trpežna rastlina, odporna na sušo, revna in glinena tla, idealna za prerijske vrtove in naturalistične zasaditve.
Kako razmnožiti Prerijska dropica?
Delitev šopa
To je najbolj zanesljiva in hitra metoda; delite zrele in dobro razvite rastline, da ohranite kompaktno rast.
- 1 Spomladi, ko se začne nova rast, izkopljite šop
- 2 S čisto lopato ali nožem ločite koreninsko grudo na dele s koreninami in poganjki
- 3 Vsak del posadite na isto globino z razmikom 45–60 cm
- 4 Po presajanju dobro zalivajte, dokler se rastlina ne ukorenini
Potrebni materiali:
Setev semen
Kalitev je lahko počasna in neenakomerna, rastline pa potrebujejo več let, da dozorijo.
- 1 Jeseni naberite zrela semena
- 2 Spomladi jih posejte na površino dobro odcednega substrata
- 3 Substrat vzdržujte rahlo vlažen in na polni svetlobi
- 4 Mlade rastline presadite, ko so dovolj močne
Potrebni materiali:
Kako velika zraste Prerijska dropica?
TLDR: Prerijska dropica lahko zraste do 90cm visoko s hitrostjo rasti Počasna.
Največja višina
90cm
Razrast
60cm
Hitrost rasti
Počasna
Listje
Listopadna
Uporaba rastline
Okrasno
Odlično za dekoracijo
Kulinarična uporaba
- Nekatere vrste tega rodu z užitnimi semeni so domorodna ljudstva tradicionalno uporabljala kot mleto zrnje za moko, čeprav Sporobolus heterolepis nima običajne kulinarične uporabe.
Katere bolezni najpogosteje prizadenejo Prerijska dropica?
TLDR: Prerijska dropica je dovzetna za 4 znanih bolezni. Redno spremljajte za zgodnje odkrivanje.
Rja
Rja je pogosta glivična bolezen, ki jo povzročajo glive iz reda Pucciniales in prizadene širok nabor rastlin. Bolezen je dobila ime po značilnih oranžnih, rumenih ali rdečkasto-rjavih pustulah, ki se pojavijo na listih in spominjajo na korozijo kovine. Ta obligatni glivični zajedalec za preživetje potrebuje žive rastline in lahko povzroči znatne gospodarske izgube v kmetijskih kulturah.
Pegavost listov
Pegavost listov je pogosta glivična bolezen, ki jo povzročajo različni patogeni, vključno z Alternaria, Ascochyta, Colletotrichum, Septoria in Venturia. Prizadene predvsem liste, na katerih povzroča razbarvane pege, ki ob pomanjkanju zdravljenja lahko vodijo do prezgodnjega odpadanja listov.
Gniloba korenin
Gniloba korenin je resna glivična bolezen, ki prizadene koreninski sistem rastlin, povzroča njihovo propadanje in odmiranje. Povzročajo jo predvsem prekomerno zalivanje, slabo odcejanje tal ali talni glive, kot so Pythium, Phytophthora, Rhizoctonia in Fusarium. Bolezen uspeva v preveč namočenih razmerah, kjer so korenine prikrajšane za kisik, kar jih naredi dovzetne za glivično okužbo.
Uši (listne uši)
Listne uši so majhni, mehkotelessni, hruškovito oblikovani žuželki (dolžine 1,5 do 3 mm), ki se hranijo z izsesavanjem sokov, bogatih s hranili, iz rastlin. Hitro se razmnožujejo in lahko hitro oslabijo rastline, povzročijo deformacije rasti ter prenašajo rastlinske viruse. Listne uši se pojavljajo v različnih barvah, vključno z zeleno, črno, rdečo, rumeno, rjavo in sivo. Izločajo medeno roso, lepljivo snov, ki privlači mravlje in spodbuja rast sajaste plesni.
Primerjaj s podobnimi rastlinami
| Lastnost | Zahtevnost | Svetloba | Zalivanje | Varno za ljubljenčke |
|---|---|---|---|---|
| Maklen | Enostavno | Posredna svetloba | 14d | ✓ |
| Murielov bambus | Srednje | Delna senca | 3d | ✓ |
| Navadna breza | Enostavno | Neposredna sončna svetloba | 14d | ✓ |
| Gajlardija | Enostavno | Neposredna sončna svetloba | 10d | ✓ |
