Cactaceae
Sladki kaktus: Užitna rastlina
Ferocactus macrodiscus
Kaktus, enostaven za gojenje: polno sonce, zelo dobro odcedna podlaga in malo vode, manj kot drugi Ferocactus. Pozimi ga ohranite suhega in hladnega (približno 10 °C); prenese blago zmrzal do približno -4 °C, vendar mraz z vlago povzroči gnitje.
Vsakih 14 dni
Posredna svetloba
-4° - °C
% - %
Kategorije
Kaj je Sladki kaktus?
Sladki kaktus (Ferocactus macrodiscus) je rastlina z enostavno nego iz družine Cactaceae. Ferocactus macrodiscus, sladki kaktus (biznaga de dulce v Mehiki), je kaktus, endemičen za osrednjo in južno Mehiko (San Luis Potosí, Querétaro, Guanajuato in Oaxaca), kjer raste na suhih poljih in v hrastovih gozdovih na nadmorski višini 2.300–2.600 m, pogosto napol zakopan v zemljo v sušnem obdobj...
Sladki kaktus zraste do 10cm, širina 45 cm, zalivanje vsakih 14 dni. Je primerno za notranje okolje in varno za hišne živali.
Za razliko od mnogih tropskih rastlin, Sladki kaktus prenaša napake pri zalivanju. Najboljše za začetnike. Za razliko od mnogih priljubljenih vrst, je Sladki kaktus varno hraniti v bližini hišnih živali. Brez ustreznega odtoka se lahko gniloba korenin razvije v 28 dneh.
Kako negovati Sladki kaktus?
TLDR: Sladki kaktus potrebuje Posredna svetloba, zalivanje vsakih 14 dni in temperaturo med -4–30°C pri 40-70% vlažnosti.
Kako pogosto zalivati Sladki kaktus?
Spomladi in poleti zalivajte vsaka 2 tedna in le, ko je substrat popolnoma suh. Pozimi ne zalivajte. Zmočite zemljo, ne telesa, da preprečite opekline pod močnim soncem.
Koliko svetlobe potrebuje Sladki kaktus?
Polno sonce skozi vse leto. V zelo vročih podnebjih malo popoldanske sence poleti preprečuje opekline.
Katera zemlja je najboljša za Sladki kaktus?
Substrat za kaktuse, bogat, a zelo dobro odceden, z veliko grobega peska ali plovca, rahlo kisel (pH okoli 6).
Katero posodo uporabiti za Sladki kaktus?
Širok in plitev glinen lonec (tipa sklede), z drenažno luknjo, ki se ujema s sploščenim telesom.
Kaj je Sladki kaktus in od kod izvira?
Ferocactus macrodiscus, sladki kaktus (biznaga de dulce v Mehiki), je kaktus, endemičen za osrednjo in južno Mehiko (San Luis Potosí, Querétaro, Guanajuato in Oaxaca), kjer raste na suhih poljih in v hrastovih gozdovih na nadmorski višini 2.300–2.600 m, pogosto napol zakopan v zemljo v sušnem obdobju. Za razliko od drugih sodčastih kaktusov je sploščen: meri do 10 cm v višino in 30 do 45 cm v premeru (včasih 60 cm), z modro-zelenim telesom, 16 do 21 rebri in ukrivljenimi rumenimi ali rdečkastimi bodicami. Od pomladi do poletja odpre venec belih cvetov z rožnato-vijoličnimi črtami, ki jim sledijo rdeči plodovi. Cveti že mlad, ko doseže premer 8 do 12 cm. Ime izvira iz kristalizirane sladkarije, narejene iz njegovega mesa.
Kako razmnožiti Sladki kaktus?
Setev
Razmnožuje se samo s semeni. Sadike sprva rastejo počasi, nato pa pospešijo rast; lahko cvetijo v nekaj letih.
- 1 Semena razporedite po fini, vlažni podlagi za kaktuse
- 2 Pokrijte z rahlo plastjo finega peska
- 3 Hranite na toplem in svetlem mestu, brez neposrednega sonca, pod prozornim pokrovom
- 4 Pokrov postopoma odstranite in presadite, ko so sadike močne
Potrebni materiali:
Kako velika zraste Sladki kaktus?
TLDR: Sladki kaktus lahko zraste do 10cm visoko s hitrostjo rasti Počasna.
Največja višina
10cm
Razrast
45cm
Hitrost rasti
Počasna
Listje
Zimzelena
Uporaba rastline
Okrasno
Odlično za dekoracijo
Užitno
Primerno za uživanje
Kulinarična uporaba
- V Mehiki se sredica kaktusa odstrani, kristalizira v sladkorju in uživa kot sladkarija.
Katere bolezni najpogosteje prizadenejo Sladki kaktus?
TLDR: Sladki kaktus je dovzetna za 4 znanih bolezni. Redno spremljajte za zgodnje odkrivanje.
Pršice (pajkove pršice)
Pajkove pršice so drobne pajkovce (manjše od 0,5 cm), sorodne pajkom in klopom, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Uspevajo v vročih in suhih razmerah ter lahko povzročijo znatno škodo na okrasnih in zelenjavnih rastlinah. Pri hudih okužbah lahko izgube pridelka dosežejo 14 % ali več, saj te škodljivke motijo ključne rastlinske procese, vključno s fotosintezo, absorpcijo ogljikovega dioksida in transpiracijo.
Gniloba korenin
Gniloba korenin je resna glivična bolezen, ki prizadene koreninski sistem rastlin, povzroča njihovo propadanje in odmiranje. Povzročajo jo predvsem prekomerno zalivanje, slabo odcejanje tal ali talni glive, kot so Pythium, Phytophthora, Rhizoctonia in Fusarium. Bolezen uspeva v preveč namočenih razmerah, kjer so korenine prikrajšane za kisik, kar jih naredi dovzetne za glivično okužbo.
Sončni ožig (sončna opeklina)
Sončni ožig je okoljsko stanje, ki nastopi, ko so rastline izpostavljene intenzivni, neposredni sončni svetlobi prek meje njihove tolerance. To povzroči razgradnjo klorofila v listih, kar ima za posledico zbledelo, posušeno in poškodovano listje. Poškodbe se lahko pojavijo hitro, včasih že v nekaj urah po izpostavljenosti.
Poškodba zaradi mraza
Poškodba zaradi mraza, znana tudi kot pozmrzlinska poškodba, nastopi, ko so rastline izpostavljene zmrzujočim ali skoraj zmrzujočim temperaturam. Ta okoljski stres povzroči celično poškodbo, saj se v rastlinskih tkivih tvorijo ledeni kristali, ki prebijejo celice in motijo normalne rastlinske funkcije. Pri občutljivih vrstah se lahko poškodba zaradi ohladitve pojavi že pri temperaturah med 0–13 °C, tudi brez dejanskega zmrzovanja.
Primerjaj s podobnimi rastlinami
| Lastnost | Zahtevnost | Svetloba | Zalivanje | Varno za ljubljenčke |
|---|---|---|---|---|
| Maklen | Enostavno | Posredna svetloba | 14d | ✓ |
| Iberski netresk | Enostavno | Neposredna sončna svetloba | 14d | ✓ |
| Navadna breza | Enostavno | Neposredna sončna svetloba | 14d | ✓ |
| Gajlardija | Enostavno | Neposredna sončna svetloba | 10d | ✓ |
