Araceae
Monstera dubia: Popolna sobna rastlina
Monstera dubia
Za plezanje potrebuje ravno in vlažno površino, kot je plutovinasta deska ali mahovni steber. Ugajajo ji svetla mesta brez neposrednega sonca, vlažen zrak, toplota in rahel substrat, ki ne zadržuje preveč vode. Raste počasi.
Vsakih 7 dni
Delna senca
15° - 29°C
60% - %
Kategorije
Kaj je Monstera dubia?
Monstera dubia (Monstera dubia) je rastlina z srednje nego iz družine Araceae. Monstera dubia je vzpenjavka iz družine Araceae (kačnikovke), ki izvira iz tropskih gozdov Srednje in Južne Amerike. V svoji mladostni fazi se s listi tesno oprime debla drevesa, pri čemer se listi prekrivajo kot skodle na strehi. Ti mladi listi so majhni, srčaste oblike, temno zelene barve s srebrn...
Monstera dubia zraste do zalivanje vsakih 7 dni, 15°C – 29°C. Je primerno za notranje okolje in ni varno za hišne živali.
Brez previdnostnih ukrepov lahko zaužitje povzroči draženje pri hišnih živalih. Hranite izven dosega mačk in psov. Brez ustreznega odtoka se lahko gniloba korenin razvije v 14 dneh.
Kako negovati Monstera dubia?
TLDR: Monstera dubia potrebuje Delna senca, zalivanje vsakih 7 dni in temperaturo med 15–29°C pri 60-70% vlažnosti.
Kako pogosto zalivati Monstera dubia?
Zalijte, ko se zgornjih 2 do 5 cm substrata posuši, približno enkrat na teden. Redno vlažite tudi mah na stebru, saj se nanj oprijemajo zračne korenine. Po zalivanju izpraznite podstavek, saj stoječa voda povzroča gnijoče korenine.
Koliko svetlobe potrebuje Monstera dubia?
Potrebuje svetlo, posredno svetlobo v bližini okna, vendar brez močnega poldnevnega sonca, ki lahko opeče tanke liste. Ob pomanjkanju svetlobe rastlina preneha rasti.
Katera zemlja je najboljša za Monstera dubia?
Lahka mešanica za kačnikovke: zemlja z borovim lubjem, perlitom in mahom sphagnum v enakih delih. pH naj bo rahlo kisel, med 5,5 in 6,5.
Katero posodo uporabiti za Monstera dubia?
Lonec z odtočno luknjo in dobro pritrjena plutovinasta deska ali mahovni steber. Mnogi jo gojijo v terarijih ali vitrinah, da ohranijo visoko zračno vlago.
Urnik nege
Gnojenje
Vsakih 35 dni
Kaj je Monstera dubia in od kod izvira?
Monstera dubia je vzpenjavka iz družine Araceae (kačnikovke), ki izvira iz tropskih gozdov Srednje in Južne Amerike. V svoji mladostni fazi se s listi tesno oprime debla drevesa, pri čemer se listi prekrivajo kot skodle na strehi. Ti mladi listi so majhni, srčaste oblike, temno zelene barve s srebrnimi lisami. Ko rastlina pleza proti svetlobi, listi postanejo večji in razvijejo luknje ter zareze, podobno kot pri navadni monsteri. V domači oskrbi jo skoraj vedno vidimo le v mladostni fazi, ko se vzpenja po deski ali mahovnem stebru.
Kako razmnožiti Monstera dubia?
Stebelni potaknjenec
Potaknjenec hranite na toplem in vlažnem mestu. Takoj ga pritrdite na oporo, da bo lahko nadaljeval s plezajočo rastjo.
- 1 Odrežite del stebla z vsaj enim kolencem (node) in enim listom
- 2 Postavite ga v vodo ali vlažen mah
- 3 Ko se razvijejo korenine, ga posadite ob desko ali steber
Potrebni materiali:
Kako velika zraste Monstera dubia?
TLDR: Monstera dubia lahko zraste do ?cm visoko s hitrostjo rasti Počasna.
Hitrost rasti
Počasna
Listje
Zimzelena
Opozorilo: Strupena rastlina
Ta rastlina je lahko strupena, če jo zaužijemo. Hranite zunaj dosega:
Uporaba rastline
Okrasno
Odlično za dekoracijo
Katere bolezni najpogosteje prizadenejo Monstera dubia?
TLDR: Monstera dubia je dovzetna za 10 znanih bolezni. Redno spremljajte za zgodnje odkrivanje.
Gniloba korenin
Gniloba korenin je resna glivična bolezen, ki prizadene koreninski sistem rastlin, povzroča njihovo propadanje in odmiranje. Povzročajo jo predvsem prekomerno zalivanje, slabo odcejanje tal ali talni glive, kot so Pythium, Phytophthora, Rhizoctonia in Fusarium. Bolezen uspeva v preveč namočenih razmerah, kjer so korenine prikrajšane za kisik, kar jih naredi dovzetne za glivično okužbo.
Prekomerno zalivanje
Prekomerno zalivanje nastopi, ko rastline prejmejo preveč vode, kar korenine prikrajša za kisik in povzroči gnilobo korenin. Ta okoljski stres je eden najpogostejših vzrokov za propad sobnih rastlin, saj prepojeno mokra zemlja koreninam preprečuje dihanje in normalno delovanje.
Pršice (pajkove pršice)
Pajkove pršice so drobne pajkovce (manjše od 0,5 cm), sorodne pajkom in klopom, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Uspevajo v vročih in suhih razmerah ter lahko povzročijo znatno škodo na okrasnih in zelenjavnih rastlinah. Pri hudih okužbah lahko izgube pridelka dosežejo 14 % ali več, saj te škodljivke motijo ključne rastlinske procese, vključno s fotosintezo, absorpcijo ogljikovega dioksida in transpiracijo.
Volnate uši (kaparji)
Volnate uši so majhni, mehkotelesni žuželki, prekrite z belo, voskasto, kosmičasto snovjo. So pogosti škodljivci sobnih rastlin in zunanjih rastlin v blagih podnebjih. Te žuželke, ki sesajo sok, se hranijo z rastlinskim tkivom, povzročajo škodo, zavrto rast in lahko vodijo do propada rastline, če ostanejo nezdravljene. Izločajo lepljivo medeno roso, ki privablja sajasto plesen.
Primerjaj s podobnimi rastlinami
| Lastnost | Zahtevnost | Svetloba | Zalivanje | Varno za ljubljenčke |
|---|---|---|---|---|
| Slepa mraznica | Srednje | Malo svetlobe | 2d | ⚠️ |
| Azaleja | Srednje | Delna senca | 3d | ⚠️ |
| Murielov bambus | Srednje | Delna senca | 3d | ✓ |
| Bugenvilija | Srednje | Neposredna sončna svetloba | 7d | ⚠️ |
