2807 Lahke rastline | Vodnik 2026 - Stran 69
Odkrijte 2807 lahke rastline za vaš vrt. Popoln vodnik za nego.
2807 Lahke rastline
Prikazano 2449–2484 od 2807
Rumena lisičjerepa
Setaria pumila
Rumena lisičjerepa je enoletna trava iz Evrope in Azije, ki je zdaj pogost plevel po vsem svetu. Tvori šope, visoke od 20 cm do več kot 1 meter. Semenska glava je gost valj, dolg približno 4 do 8 cm, prekrit s trdimi rumenimi do vijoličastimi ščetinami. Zelo je podobna zeleni lisičjerepi, vendar ima dolge, redke dlake na listu blizu osnove. Videli jo boste na travnikih, v razpokah pločnikov, na poljih in ob cestah. Razmnožuje se samo s semeni.
Zelena muhvica
Setaria viridis
Setaria viridis, znana kot zelena muhvica, je hitro rastoča enoletna trava, ki izvira iz Evrazije in je danes naturalizirana po vsem svetu. Tvori listnate šope s tankimi, lokastimi stebli, na vrhu katerih so mehka, ščetinasta, valjasta socvetja, ki spominjajo na lisičji rep. Je izjemno prilagodljiva, uspeva v obdelanih tleh, ob cestah in na odprtih poljih ter je med botaniki priznana kot divji prednik klaskastega prosa. Zaradi kratkega življenjskega cikla in enostavne vzgoje je postala tudi pomembna modelna vrsta za preučevanje fotosinteze C4 pri bioenergetskih travah.
Ostrolistni slezenovec
Sida acuta
Ostrolistni slezenovec (Sida acuta) je trajnica iz družine slezenovk (Malvaceae), ki izvira iz tropske Amerike, danes pa je razširjena po vseh tropskih območjih. Raste pokončno do višine približno 1 m, s tankimi, žilavimi stebli, sluzastim sokom ter ozkimi, koničastimi in nazobčanimi listi. Majhni cvetovi, premera 6–10 mm, so bledo rumeni in zvezdasti, rastejo pa posamično ali v skupinah po dva ali tri v listnih pazduhah. Velja predvsem za plevel: vdira na pašnike, neobdelana zemljišča in obcestne robove, kjer tvori goste goščave in pušča semensko banko, ki traja več let. Njegova stebla se uporabljajo za izdelavo metel, v mnogih državah pa se uporablja tudi v ljudskem zdravilstvu.
Srčnolistni slezovec
Sida cordifolia
Sida cordifolia, splošno znana kot srčnolistni slezovec ali bala, je večletni polgrm iz družine slezenovk (Malvaceae), ki izvira iz Indije, danes pa je naturaliziran po vseh tropskih in subtropskih območjih. Zraste od 50 do 200 cm visoko na razvejanih, olesenelih steblih s srčastimi, žametnimi listi, ki so prekriti z mehkimi belimi dlakami, in majhnimi rumenimi cvetovi, ki imajo včasih oranžno sredino. V ajurvedski medicini je rastlina pod imenom »Bala« cenjena že dolgo časa, hkrati pa se je močno razširila kot plevel ob cestah in na pašnikih ter velja za invazivno vrsto v delih Afrike, Avstralije, južnih Združenih državah Amerike in na več pacifiških otokih.
Pahljačica
Sida sp
Pahljačica (Sida sp) je rod zelišč in polgrmiček iz družine Malvaceae, ki obsega več kot 170 vrst, podomačenih v tropskih in subtropskih območjih Amerike. Rastline zrastejo do 2 metre v višino, imajo dlakave, filcu podobne stebla ter majhne petcvetne cvetove v odtenkih rumene, oranžne ali bele barve. Več vrst ima dolgo zgodovino uporabe v tradicionalni medicini v Braziliji, Indiji in Afriki.
Rjava pajkovka
Siderasis fuscata
Siderasis fuscata, splošno znana kot rjava pajkovka, je trajnica zelnata rastlina, ki izvira iz tropskih deževnih gozdov Brazilije. Odlikujejo jo široki, žametni temnozeleni listi z značilno vijolično spodnjo stranjo, ki tvorijo kompaktno rozeto. Majhni vijoličnorjavi cvetovi se med poletjem pojavljajo neposredno iz listja. Odlična sobna rastlina za nizko osvetljenost za tiste, ki si želijo eksotične tropske lepote z minimalnim vzdrževanjem.
navadna žiljka
Silaum silaus
Navadna žiljka (Silaum silaus) je trajnica iz družine kobulnic (Apiaceae) in edina vrsta v rodu Silaum. Razširjena je po vsej Evropi do zahodne Sibirije, raste pa tudi v Sloveniji na vlažnih, neobdelanih travnikih in pašnikih na glinenih, nevtralnih do rahlo bazičnih tleh. Steblo zraste do 100 cm visoko, drobni rumenkasti cvetovi pa so združeni v kobulasta socvetja, ki cvetijo od junija do avgusta. Zmečkani deli rastline oddajajo neprijeten vonj po vodikovem sulfidu. Velja za indikatorsko vrsto starih, tradicionalno vzdrževanih travnikov.
Lepljivka
Silene
Lepljivka (Silene) je največji rod v družini klinčnic (Caryophyllaceae), ki vključuje približno 500 do 900 vrst enoletnih, dvoletnih in trajnih zelnatih rastlin. Te rastline, ki izvirajo iz zmernih območij severne poloble, so znane po svojih nežnih cevastih cvetovih v odtenkih rožnate, rdeče, bele in vijolične barve, pogosto z narezanimi venčnimi listi in napihnjeno čašo. Številne vrste privabljajo metulje, kolibrije in druge opraševalce, zato so dragocene na travnikih z divjim cvetjem, pašnikih in v skalnjakih.
srebrna lučca
Silene coronaria
Srebrna lučca (Silene coronaria, sin. Lychnis coronaria) je nezahtevna kratkoživa trajnica ali dvoletnica iz družine klinčnic (Caryophyllaceae), ki izvira iz sredozemskega območja in jugozahodne Azije. Rastlina je znana po izrazitem kontrastu med srebrno-sivimi, polstenimi listi in živahnimi škrlatnimi, rožnatimi, rdečimi ali belimi cvetovi s premerom približno 2–3 cm. V prvem letu tvori pritlične rozete žametnih listov, v drugem letu pa iz njih zrastejo pokončna, razvejana stebla, ki dosežejo višino 60–90 cm. Zaradi sposobnosti samosejanja se v vrtu zanesljivo ohranja vrsto let.
Navadna pokalica
Silene vulgaris
Silene vulgaris je zelnata trajnica iz družine klinčnic (Caryophyllaceae), domorodna v Evropi, zmernem delu Azije in severni Afriki, naturalizirana pa je tudi v večjem delu Severne Amerike. Tvori grme, visoke od 50 cm do 1 m, s sivo-zelenimi listi in rahlo olesenelim dnom. Od pomladi do konca poletja odpira bele cvetove z narezanimi venčnimi listi, od katerih je vsak pritrjen na napihnjeno, žilnato čašo, ki spominja na majhen mehur. Raste ob poteh, na suhih travnikih in kamnitih pobočjih.
Silfij
Silphium
Silfij (Silphium) je rod krepkih, večletnih prerijskih rastlin iz Severne Amerike, ki pripadajo družini nebinovk (Asteraceae). Rod vključuje približno 17–18 vrst, med katerimi so najbolj znane prerasla silfija (Silphium perfoliatum), kompasnica (Silphium laciniatum) in celolistna silfija (Silphium integrifolium). Te impresivne trajnice lahko dosežejo višino do 3 metrov in poleti ter jeseni nosijo svetlo rumene cvetne koške, podobne sončnicam. Listi kompasnice se orientirajo v smeri sever-jug, da zmanjšajo izgubo vode na močnem poldnevnem soncu, medtem ko parno zrasli listi prerasle silfije tvorijo naravne "skodelice", ki zbirajo deževnico za ptice in žuželke. Vrste silfija so ključne za biotsko raznovrstnost prerij in privabljajo širok nabor opraševalcev, ptic in žuželk.
Pegasti badelj
Silybum marianum
Pegasti badelj je enoletna ali dvoletna zelnata rastlina iz družine nebinovk, ki izvira iz Sredozemlja in sega vse do Srednje Azije. V prvem letu tvori pritlično rozeto velikih, sijočih listov z belimi žilami in trni na robovih. Nato požene 1 do 2 m visoko steblo s škrlatnimi cvetnimi koški, ki cvetijo poleti in so obdani s trdimi trni. Plodove z belim puhom raznaša veter, zato se rastlina zlahka zaseje sama in se zunaj svojega naravnega okolja pogosto obnaša kot plevel.
Paradižnikovo drevo
Simarouba amara
Simarouba amara, splošno znana kot paradižnikovo drevo ali grenkoles, je veličastno tropsko zimzeleno drevo, doma v deževnih gozdovih Srednje in Južne Amerike. Prepoznamo ga po sijajnih, temnozelenih pernato deljenih listih ter ravnem deblu z gladko, sivkasto skorjo. Drevo razvije majhne, neopazne rumenkaste cvetove, ki se razvijejo v ovalne koščičaste plodove, ki ob dozorevanju spremenijo barvo iz rdeče v črnikasto vijolično. V svojem naravnem območju je zelo cenjeno zaradi zdravilnih lastnosti, zlasti skorje, ki vsebuje grke kvasinoide, ki se uporabljajo pri zdravljenju različnih bolezni.
Simaruba
Simarouba glauca
Simaruba (Simarouba glauca) je hitro rastoče zimzeleno drevo, ki izvira iz Srednje Amerike, Karibov in južne Floride ter spada v družino Simaroubaceae. Zanj so značilni sijoči, pernato sestavljeni listi, ki so ob odganjanju rdeče-oranžni, nato pa dozorijo v temno zeleno barvo. Cveti v grozdih majhnih rumeno do kremno belih cvetov od pozne zime do pomladi, katerim sledijo temno vijolični koščičasti plodovi v obliki oljk. Drevo je zelo prilagodljivo in po ukoreninjenju prenaša širok razpon tal, sušo, slano pršenje in slabe pogoje, zaradi česar je priljubljeno senčno in ulično drevo v toplih podnebjih. Njegovo lubje in listi imajo dolgo zgodovino uporabe v tradicionalni medicini, zlasti za zdravljenje vročine in dizenterije.
Jojoba
Simmondsia chinensis
Jojoba (Simmondsia chinensis) je trpežen zimzelen grm, ki izvira iz puščavskih območij jugozahoda ZDA in severozahodne Mehike (puščava Sonora). Kot edini predstavnik družine Simmondsiaceae tvori gost, zaobljen grm, ki lahko doseže višino od 2 do 2,5 metra. Ima debele, usnjate in sivo-zelene liste, ki omejujejo izgubo vode. Gre za dvodomno rastlino (ločene moške in ženske rastline), katere semena proizvajajo edinstven tekoči vosek, ki je po sestavi zelo podoben človeškemu sebumu in se v kozmetiki pogosto uporablja pod imenom jojobino olje. Ko se rastlina ukoreni, je izjemno odporna na sušo, saj lahko preživi z le 250 do 800 mm padavin na leto ter prenaša revna in slana tla.
Gorčica (rod)
Sinapis
Sinapis je majhen rod enoletnih zelišč iz družine Brassicaceae, kamor spada tudi zelje, in je avtohton v Sredozemlju, Evropi in Zahodni Aziji. Najbolj znana vrsta je bela ali rumena gorčica (Sinapis alba), katere mleta semena dajejo rumeno namizno gorčico; divja gorčica (S. arvensis), pogosta kot plevel na poljih, je prav tako pogosto vključena v ta rod. To so pokončne rastline, visoke od 50 cm do 1 m, z grobimi, nazobčanimi listi in grozdi rumenih cvetov s štirimi cvetnimi listi spomladi in poleti, ki jim sledijo tanki stroki, polni semen. Rastejo zelo hitro: cvetijo 4 do 6 tednov po setvi. Poleg začimbe se mladi listi jedo kuhani, v Evropi pa se bela gorčica pogosto seje kot zeleno gnojilo in pokrovna rastlina.
Njivska gorčica
Sinapis arvensis
Njivska gorčica (Sinapis arvensis) je enoletna rastlina iz družine križnic (Brassicaceae), ki izvira iz sredozemskega bazena, Evrope, severne Afrike in delov Azije, danes pa je naturalizirana v Ameriki, Avstraliji in Južni Afriki. Običajno zraste od 20 cm do 1 m in od pomladi do poznega poletja tvori grozde rumenih cvetov s štirimi cvetnimi listi. Raste predvsem na obdelovalnih površinah, ob cestah in na neobdelanih zemljiščih, na apnenčastih in sončnih tleh, ter je pogost plevel v pridelkih. Mlade liste jemo kuhane, zmleta semena pa dajejo začimbo, podobno gorčici.
Kitajski žad
Sinocrassula yunnanensis
Sinocrassula yunnanensis ali kitajski žad je majhna sočnica, ki tvori rozete in izvira iz gorate kitajske province Junan. Njeni vretenasti listi so gosto porasli s finimi mehkimi dlakami in se v poletnih mesecih spreminjajo iz temno zelene v globoke čokoladno rjave ali rdeče tone v hladnejših mesecih. Rastline se hitro razmnožujejo z izrastki in sčasoma tvorijo goste skupine, na dolgih steblih pa poženejo kremno bele cvetove; cvetoča rozeta po cvetenju odmre.
Navadni dihnik
Sisymbrium
Sisymbrium je rod s približno 40 vrstami enoletnih in dvoletnih zelišč iz družine križnic (Brassicaceae), splošno znanih kot dihniki. Najbolj razširjena vrsta, navadni dihnik (Sisymbrium officinale), je plevelna rastlina, ki raste na obdelanih tleh, ob cestah in v živih mejah po vsej Evropi ter je naturalizirana po vsem svetu. Ima majhne rumene cvetove s štirimi venčnimi listi in vitke stroke s semeni. Zgodovinsko so ga imenovali "pevčeva rastlina", saj so ga operni pevci in govorniki uporabljali za lajšanje hripavosti in zaščito glasu.
Ozkolistna modrookica
Sisyrinchium angustifolium
Sisyrinchium angustifolium (v angleščini narrow-leaf blue-eyed grass) je trajnica, domorodna v vzhodnem delu Severne Amerike, ki iz kratkih korenik tvori goste, travi podobne šope. Čeprav je na videz podobna travi, dejansko spada v družino perunikovk (Iridaceae). Njeni ozki, 2–6 mm široki mečasti listi so razporejeni pahljačasto, stebla pa so ploščata, krilata in visoka od 15 do 50 cm. Od pozne pomladi do zgodnjega poletja cveti z majhnimi, približno 1–1,5 cm velikimi modro-vijoličastimi cvetovi s šestimi cvetnimi listi in rumenim »očesom« v sredini. Cvetovi se odprejo zjutraj in zaprejo popoldne ali zvečer. Njeni naravni habitati so travniki, odprti gozdovi in vlažna travišča. Privablja čebele, trepetavke in metulje ter se zlahka razmnožuje s semeni.
Japonska skimija
Skimmia japonica
Japonska skimija (Skimmia japonica) je kompaktna, počasi rastoča zimzelena grmovnica iz družine rutičevk (Rutaceae). Je okrasni grm iz Japonske, ki izstopa z dišečimi, kremasto belimi do rožnatimi cvetovi spomladi, ki jim sledijo svetlo rdeče jagode, ki ostanejo celo jesen in zimo. Listi oddajajo aromatičen vonj, ko jih zmečkamo.
Sarsaparila
Smilax aspera
Smilax aspera, splošno znana kot sarsaparila ali ostroplodni oponec, je zimzelena, bodičasta vzpenjavka, ki izvira iz Sredozemlja, južne Evrope in severne Afrike. S pomočjo vitic se vzpenja po grmovju, zidovih in pergolah ter doseže dolžino od 1 do 4 metre. Njena žilava, cikcakasta stebla in usnjati, srčasti listi so oboroženi z majhnimi trni. Od septembra do novembra tvori grozde drobnih, močno dišečih zelenkasto-belih cvetov, ki jim sledijo rdeče jagode, ki ob zrelosti počrnijo.
Argentinski beli fakeljni kaktus
Soehrensia candicans
Argentinski beli fakeljni kaktus (Soehrensia candicans) je stebrasti kaktus, doma iz severne Argentine, znan po svojih spektakularnih velikih belih dišečih cvetovih, ki cvetijo ponoči. Tvori razrasle grozde do 3 m (10 ft) v premeru, pri čemer posamezni stebli dosežejo višino 60 cm (24 in). Odporen je na sušo in mraz do -6 °C (21 °F) ter uspeva v kseričnih in skalnih vrtovih.
Etiopski jajčevec
Solanum aethiopicum
Solanum aethiopicum, znana kot etiopski jajčevec ali rdeči jajčevec, je plodonosni grm iz družine razhudnikovk (Solanaceae), ki izvira iz tropske Afrike. Zraste do 2,5 m visoko, cveti z zvezdastimi belimi do vijoličastimi cvetovi in obrodi majhne plodove, ki ob zorenju spremenijo barvo iz zelene v intenzivno oranžno-rdečo. Je ena izmed petih gospodarsko najpomembnejših vrtnin v podsaharski Afriki, cenjena zaradi užitnih plodov in hranljivih listov.
Ameriški razhudnik
Solanum americanum
Ameriški razhudnik (Solanum americanum) je enoletna ali kratkoživa trajna zelnata rastlina iz družine razhudnikovk (Solanaceae), ki je razširjena v tropskih in subtropskih predelih sveta. Izvira iz Amerike, a je postala svetovni plevel, ki raste na obdelanih tleh, ob robovih cest, na vrtovih in zapuščenih zemljiščih. Tvori majhne bele zvezdaste cvetove in okrogle jagode, ki ob zorenju spremenijo barvo iz zelene v sijočo črno. Vsi deli rastline veljajo za strupene — zlasti zeleni deli in nezrele jagode, ki vsebujejo solanin — čeprav se rastlina v različnih kulturah uporablja v tradicionalni medicini.
metličastolistni razhudnik
Solanum chenopodioides
Metličastolistni razhudnik (Solanum chenopodioides) je plevelast, razrasel trajni polgrm iz družine razhudnikovk, ki izvira iz Južne Amerike, danes pa je naturaliziran na degradiranih tleh, obalnem grmičevju in vrtovih v regijah z milim podnebjem po vsem svetu. Cveti z majhnimi belimi cvetovi v obliki zvezde, ki jim sledijo okrogle jagode, ki ob zorenju spremenijo barvo iz zelene v temno vijolično-črno. Tako kot pri drugih vrstah razhudnikov njegovi listi in nezrele jagode vsebujejo solanin in sorodne glikoalkaloide, zaradi česar je celotna rastlina ob zaužitju strupena.
Čilski razhudnik
Solanum crispum
Solanum crispum je polpenjavi grm iz družine razhudnikovk, ki izvira iz Čila, Peruja in zahodne Argentine. V osrednjem Čilu, med regijama Coquimbo in Colchagua, je pogost v grmičevju in je znan pod imenom natre ali natri. Njegova olesenela in oporna stebla ob ustrezni opori dosežejo višino od 6 do 8 metrov. V zmernem podnebju ohrani liste, v hladnejših zimah pa jih odvrže. Listi so jajčasti do suličasti, dolgi od 7 do 13 cm. Od pozne pomladi do jeseni cveti v grozdih dišečih zvezdastih cvetov modre do vijolične barve, velikosti 1,5 do 3 cm, z rumenim stožcem prašnikov v sredini, ki so zelo podobni cvetovom krompirja. Majhne jagode, ki sledijo cvetenju, so strupene. V vrtovih sta priljubljeni oblika z belimi cvetovi 'Album' in bogato cvetoča sorta 'Glasnevin'.
Dvolistni razhudnik
Solanum diphyllum
Dvolistni razhudnik (Solanum diphyllum) je trajni grm iz družine razhudnikovk (Solanaceae), kamor spadata tudi paradižnik in jajčevec. Izvira iz suhih nižin od Mehike do Kostarike. Zraste od 1 do 2 metra visoko, ima gladka stebla ter gladke in sijoče liste. Na cvetočih vejah se listi pojavljajo v parih zelo različnih velikosti na istem kolencu, od koder izvira tudi ime. Od pozne pomladi do zgodnje jeseni tvori grozde drobnih cvetov, bele do svetlo vijolične barve, ki jim sledijo okrogle jagode, ki se spremenijo iz zelene v živo oranžno barvo. Gojili so ga kot okrasno rastlino, vendar se je v tropskih in subtropskih območjih razširil iz vrtov v naravo; na Floridi je uvrščen med invazivne rastline.
Kengurujevo jabolko
Solanum laciniatum
Solanum laciniatum je zimzelen grm iz družine razhudnikovk (kamor spadata tudi paradižnik in krompir), ki izvira iz jugovzhodne Avstralije, Tasmanije in Nove Zelandije. Tam raste v odprtih gozdovih in na gozdnih robovih, običajno blizu obale. Doseže višino in širino od 1 do 3 metre, ima vijoličasta stebla ter dolge, ozke temno zelene liste (15–30 cm), ki so pogosto nepravilno krpasti. Spomladi in poleti odpira velike, vijolično-modre cvetove (redko bele), ki jim sledijo ovalne jagode velikosti približno 3 cm. Te ob zrelosti spremenijo barvo iz zelene v oranžno in privabljajo ptice. Rastlina raste hitro, vendar ima kratko življenjsko dobo. Pozor: vsi zeleni deli rastline in nezreli plodovi so strupeni.
Suličastolistni razhudnik
Solanum lanceolatum
Solanum lanceolatum je trajni grm, ki izvira iz Mehike in Srednje Amerike. Cenjen je zaradi svojih privlačnih zvezdastih vijoličnih cvetov s svetlo rumenimi prašniki in sijočih oranžno-rdečih jagod. Kot član družine razhudnikovk (Solanaceae) uspeva v toplem podnebju in na polnem soncu ter je po vzpostavitvi odporen na sušo. Vse dele rastline je nevarno zaužiti, saj so strupeni.
Črni volčji češmin
Solanum nigrum
Črni volčji češmin (Solanum nigrum) je hitro rastoča kozmopolitska zelišče-plevel iz družine razhudnikovk (Solanaceae). Razširjen po vsem svetu na motenih tleh, ob cestah in v vrtovih, razvija majhne bele zvezdaste cvetove z rumenimi prašniki ter grozde jagod, ki dozorijo iz zelene v sijoče črno. Vsi zeleni deli in nezrele jagode vsebujejo solanin, strupeni glikoalkaloid; zrele jagode nekatere tradicionalne kulture previdno uživajo.
Jurubeba
Solanum paniculatum
Solanum paniculatum, znana kot jurubeba, je grm iz družine razhudnikovk (Solanaceae), kamor spadata tudi paradižnik in krompir. Izvira iz tropske Amerike in je razširjena po celotni Braziliji ter Paragvaju. Običajno zraste od 1 do 3 metre v višino, včasih tudi več, njeno steblo pa je prekrito z ukrivljenimi trni. Listi so veliki in krpasti. Cvetovi rastejo v razvejanih socvetjih in so bele, svetlo modre ali vijolične barve z rumeno sredino. Plodi so zelene in grenke jagode. Pogosto raste samoniklo na pašnikih, ob robovih poti in na zapuščenih zemljiščih, velikokrat kot plevel. Ime izvira iz jezika tupi, na severovzhodu Brazilije pa plodove uporabljajo za aromatiziranje žganja (cachaza) in za vlaganje.
Rdečeplodni razhudnik
Solanum villosum
Solanum villosum, splošno znan kot rdečeplodni ali dlakavi razhudnik, je hitro rastoča enoletnica iz družine razhudnikovk (Solanaceae), kamor spadata tudi paradižnik in krompir. Izvira iz Evrazije, danes pa je razširjen po celem svetu. Običajno zraste od 40 do 60 cm visoko, ima mehke, dlakave in nazobčane liste ter majhne grozde belih cvetov v obliki zvezd. Iz cvetov se razvijejo okrogli plodovi, ki ob zorenju spremenijo barvo iz zelene v rdečo ali rumeno. V mnogih delih Afrike in Azije mlade liste in poganjke kuhajo ter uživajo kot hranljivo listnato zelenjavo, vendar vsi deli rastline – zlasti nezreli zeleni plodovi in surovo listje – vsebujejo strupen glikoalkaloid solanin, zato se jih nikoli ne sme uživati surovih ali pred popolno zrelostjo. Ker uspeva v motenih tleh z minimalno nego, ga pogosto obravnavajo kot hitro rastoč pridelek za domači vrt in ne kot dolgotrajno okrasno rastlino.
Soleirolove solze
Soleirolia soleirolii
Soleirolia soleirolii, splošno znana kot soleirolove solze, je nizko rastoča, blazinasto rastoča trajnica, doma z zahodnih sredozemskih otokov Korzike in Sardinije. Tvori gosto preprogo drobnih, zaobljenih listov na nežnih, nitastih steblih, kar ustvarja bujno, mahovno podobo. Njeni drobceni beli cvetovi se pojavijo spomladi in poleti. Priljubljena kot talna pokrivka, rastlina za terarij in sobna rastlina, uspeva v visoki vlažnosti in enakomerni vlagi.
Pisana kopriva
Solenostemon scutellarioides
Koleus (Solenostemon scutellarioides) je živahna tropska listna rastlina, doma v Jugovzhodni Aziji, ki pripada družini ustnatic (Lamiaceae). Znan po svojih spektakularnih večbarvnih listih v kombinacijah rdeče, vijolične, oranžne, rumene, zelene in rožnate barve, je ena izmed najbolj priljubljenih okrasnih rastlin tako za notranje kot zunanje ureditve. Sodobne sorte so bile razvite za toleranco na sonce ali senco, kar koleus naredi izjemno vsestranskega.
Zlata rozga
Solidago
Solidago, popularno znana kot zlata rozga, je rod zelnatih trajnic iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira predvsem iz Severne Amerike. Tvori pokončne grme s togimi stebli in gostimi latastimi socvetji zlatih cvetov, ki se pojavijo pozno poleti in jeseni ter so zelo privlačni za čebele, metulje in druge opraševalce.
Kaj so Lahke rastline?
Lahke rastline so idealne za začetnike ali ljudi z malo časa za nego. Te vrste prenašajo napake pri zalivanju, variacije svetlobe in ne zahtevajo stalne pozornosti. Odlično za tiste, ki šele začenjajo z rastlinami.
Nasveti za gojenje Lahke rastline
Za uspeh z lahke rastline si zapomnite: manj je več. Izogibajte se prekomernemu zalivanju, izberite mesto z ustrezno svetlobo in pustite, da se zemlja posuši med zalivanjem. Večina teh rastlin raje kdaj pa kdaj 'pozabljenih'.