2777 Lahke rastline | Vodnik 2026 - Stran 6
Odkrijte 2777 lahke rastline za vaš vrt. Popoln vodnik za nego.
2777 Lahke rastline
Prikazano 181–216 od 2777
Anacampseros 'Sunrise'
Anacampseros telephiastrum
Anacampseros telephiastrum je majhna sočnica iz družine Anacampserotaceae, ki izvira iz južnega Karooja v Južni Afriki (zahodna in vzhodna Kaplandija), kjer raste med kamenčki, pogosto v senci grmovja in skal. Tvori rozete mesnatih, jajčastih do skoraj okroglih listov, dolgih do 2 cm, zelene ali rjavkasto zelene barve, ki se razvejajo v preprogo, široko približno 15 cm. Poleti nosi rožnate cvetove, široke 3 do 3,5 cm, ki se odprejo popoldne in trajajo en sam dan. Pisana oblika, ki se prodaja kot 'Sunrise', ima liste, progaste v zeleni, kremni in rožnati barvi.
Biserica
Anaphalis margaritacea
Biserica (Anaphalis margaritacea) je trpežna trajnica iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz večjega dela Severne Amerike, od Aljaske in severne Kanade do severne Mehike, ter iz vzhodne Azije. Pokončna, nerazvejana stebla, visoka od 25 do 90 cm, nosijo ozke sivo-zelene liste z volneno belo spodnjo stranjo. Od poznega poletja do zgodnje jeseni se stebla končajo v ploščatih socvetjih majhnih okroglih cvetnih glavic: suhih, papirnatih, biserno belih ovojnih listov okoli rumenega središča. Cvetovi obdržijo svojo obliko in barvo tudi po sušenju, zaradi česar so klasična izbira za suhe aranžmaje in vence. Rastline so moške ali ženske in se počasi širijo s podzemnimi korenikami v ohlapne kolonije. So vir hrane za čebele in metulje ter gostiteljska rastlina za gosenice osatnika in ameriškega osatnika.
Hibridna japonska vetrnica
Anemone × hybrida
Hibridna japonska vetrnica je vrtna trajnica, ki je nastala s križanjem kitajskih vetrnic in himalajske vrste. Skoraj vse rastline, ki se prodajajo kot japonske vetrnice, so ta hibrid. Tvori grmiček narezanih, temno zelenih listov, konec poletja pa požene tanka in visoka stebla, visoka od 50 cm do 1,5 m, odvisno od sorte. Na vrhu vsakega stebla se odprejo okrogli cvetovi, rožnati ali beli, z rumenim središčem. Cveti še pozno v jesen, ko je preostali vrt že odcvetel. Pozimi se nadzemni del posuši, spomladi pa ponovno odžene. Z leti se razširi s koreninami in lahko zavzame več prostora, kot bi si mislili.
Koper
Anethum graveolens
Koper (Anethum graveolens) je enoletna aromatična zelišče iz družine kobulnic (Apiaceae), doma iz Sredozemlja in zahodne Azije. Njegova nežna, modrozelena lista in aromatična semena se pogosto uporabljajo v kuhinji, zlasti za vlaganje, omake in ribje jedi. Rastlina lahko zraste do 150 cm v višino in poleti razvije rumene cvetove v kobulih.
Zdravilni gozdni koren
Angelica archangelica
Zdravilni gozdni koren je aromatična in mogočna dvoletnica, ki izvira iz severne in vzhodne Evrope. Tradicionalno se uporablja v ljudskem zdravilstvu, zeliščnih likerjih in slaščičarstvu. Njegova votla in brazdasta stebla lahko v drugem letu dosežejo višino do 2,5 m, poleti pa jih krasijo veliki kobuli rumeno-zelenih cvetov.
Angelonija
Angelonia angustifolia
Angelonia angustifolia, splošno znana kot angelonija ali poletna angelonija, je zelnata trajnica iz družine trpotčevk (Plantaginaceae), ki izvira iz Mehike, Antilov ter delov Srednje in Južne Amerike. Pogosto se uporablja v gredicah in loncih v toplih podnebjih. Od zgodnjega poletja do jeseni tvori pokončna socvetja majhnih dvoustnih cvetov v beli, rožnati, vijolični, modri in dvobarvnih kombinacijah, ki rastejo nad ozkimi, suličastimi in rahlo aromatičnimi listi.
Dvocvetna angelonija
Angelonia biflora
Angelonia biflora je majhna enoletna cvetlica, doma iz Brazilije, cenjena zaradi obilnega cvetenja v odtenkih vijolične, modro-vijolične, rožnate in bele barve skozi celotno poletje. Ta kompaktna rastlina iz družine Plantaginaceae zraste do 60 cm visoko in se pogosto uporablja v rabatah, cvetličnih gredicah ter okrasnih posodah.
Angelonija
Angelonia salicariifolia
Angelonia salicariifolia je trajnica iz družine Plantaginaceae, ki izvira iz Bolivije, Brazilije in severovzhodne Argentine. Stebla in listi imajo rahlo lepljive žlezne dlake, ozki, sijoči listi pa spominjajo na vrbove in ob zmečkanju oddajajo rahel vonj po jabolkih. Cvetovi, dvoustni kot pri levjih ustih, so vijolični ali škrlatni z belimi deli in se pojavijo v pokončnih klasih v topli sezoni. Privabljajo čebele, metulje in kolibrije. Rastlina doseže višino 0,6-1,5 m in se goji na gredicah in v loncih. Je drugačna vrsta od Angelonia angustifolia, najpogostejše angelonije v drevesnicah.
Rumena kengurujeva taca
Anigozanthos flavidus
Rumena kengurujeva taca (Anigozanthos flavidus) je trajnica iz družine Haemodoraceae, ki izvira iz jugozahodne Avstralije. Njeni vlaknati, mečasti listi tvorijo rozeto blizu tal, iz katere poganjajo 1–2 metra visoka socvetna stebla, prekrita z žametnimi dlakami. Značilni cevasti cvetovi, ki spominjajo na kengurujevo taco, so v barvah od rumeno-zelene do rdeče in cvetijo skoraj neprekinjeno od pomladi do jeseni. Od leta 1960 je uradni cvetlični simbol Zahodne Avstralije.
Plamenasti akant
Anisacanthus quadrifidus
Plamenasti akant je hitro rastoč, listopaden grm, ki izvira iz skalnatih pobočij, poplavnih ravnic in travnikov zahodnega in južno-osrednjega Teksasa ter sosednjega severnega Mehike. Tvori ohlapno, razprostirajočo se gmoto ozkih suličastih listov in luščečega se lubja, od zgodnjega poletja do jeseni pa ga krasijo vitki, cevasti rdeče-oranžni cvetovi, ki se po dežju še okrepijo. Cenjen je v kseroskapnih in divjih vrtovih, saj so njegovi z nektarjem bogati cvetovi magnet za kolibrije in metulje, listje pa služi kot gostitelj ličink za metulje Janais patch in Texan crescentspot.
Madeirska trta
Anredera cordifolia
Madeirska trta (Anredera cordifolia) je hitro rastoča plezalka iz Južne Amerike, cenjena zaradi užitnih listov, ki spominjajo na špinačo, ter majhnih dišečih belih cvetov. Razvija nadzemne gomoljiče, ki se uporabljajo za razmnoževanje.
Trpotčastolistna mačja tačka
Antennaria plantaginifolia
Antennaria plantaginifolia, splošno znana kot trpotčastolistna mačja tačka ali ženski tobak, je nizkorastoča trajnica iz vzhodne Severne Amerike, ki pokriva tla. Tvori razraščujoče se blazine dlakastih, srebrnosivo-zelenih prizemnih listov, ki spominjajo na liste trpotca, spomladi pa jih krasijo grozdi drobnih belih cvetnih glavic, ki so videti kot mačje tačke. Uspeva v revnih, suhih, kamenitih tleh ter na polnem do delno zasenčenem soncu, kar jo uvršča med odlične rešitve za zahtevna suha mesta, skalnjaке in naravnostne zasaditve.
Njivska pasja kamilica
Anthemis arvensis
Njivska pasja kamilica je enoletnica iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz Evrope in je pogosta na žitnih poljih ter ruderalnih tleh. Ima drobno deljeno in aromatično listje ter tvori bele cvetne koške z rumeno sredino, ki so podobni pravi kamilici, čeprav spada v drug rod.
Pajčasti klorofit
Anthericum liliago
Anthericum liliago je zelnata trajnica iz družine špargljev, ki izvira iz Evrope in Turčije, kjer raste na suhih travnikih, kamnitih tleh in v svetlih gozdovih. Iz mesnatih, gomoljastih korenin tvori šope ozkih, travnatih listov, visokih 30-45 cm, in med pozno pomladjo in zgodnjim poletjem požene tanka stebla, visoka 60-100 cm, z ohlapnimi grozdi belih cvetov v obliki trobente, velikih približno 4 cm in z vpadljivimi rumenimi prašniki. Listje pozimi izgine. Rastlina se počasi uveljavlja, vendar z leti tvori bogate šope; sorta 'Major' ima večje cvetove.
Krebuljica
Anthriscus cerefolium
Krebuljica (Anthriscus cerefolium) je nežna enoletna zelišča, domorodna v Evropi, cenjena zaradi svojega čipkastega, praprotičnega listja in subtilnega okusa po anisu in peteršilju. Bistven sestavni del francoske kuhinje in eno od klasičnih zelišč »fines herbes«, hitro raste in uspeva v hladnih, delno senčnih razmerah. Doseže višino 40–60 cm ter spomladi in poleti razvije drobne bele cvetove.
Navadna krebuljica
Anthriscus sylvestris
Navadna krebuljica je hitro rastoča dvoletnica ali kratkoživa trajnica iz družine kobulnic, ki izvira iz Evrope, zahodne Azije in severozahodne Afrike. Njena votla, brazdasta stebla zrastejo od 60 do 170 cm visoko, na vrhu pa se od pozne pomladi do zgodnjega poletja razvijejo penasti beli kobuli drobnih cvetov nad drobno deljenimi, praproti podobnimi listi. Pogosto jo opazimo ob živih mejah, gozdnih robovih in obcestnih robovih; se zlahka zaseje in naturalizira v vrtovih z divjim cvetjem.
Anthurium coriaceum
Anthurium coriaceum
Anthurium coriaceum je endemična vrsta anturija iz atlantskega gozda v jugovzhodni in južni Braziliji, od zvezne države Espírito Santo do Paraná in Santa Catarine. Raste na tleh, na skalah ali občasno na drevesih v obalnih gozdovih (restinga), vključno s sončnimi skalnatimi predeli. Ima kratko steblo in tvori rozeto v obliki gnezda z pokončnimi, debelimi in usnjatimi listi v obliki vesla, ki so dolgi od 35 do 110 cm in široki od 15 do 28 cm, z zelo izrazito osrednjo žilo. Doseže višino 0,6–1,3 m in širino okoli 90 cm. Spomladi in poleti tvori socvetja z zelenim sprednim listom (spata) in rjavim klipom (spadix). Je trpežen anturij, ki prenaša veter, krajša sušna obdobja in vročino, vsi njegovi deli pa vsebujejo kristale kalcijevega oksalata.
Flamingov cvet
Anthurium scherzerianum
Anthurium scherzerianum, splošno znano kot flamingov cvet ali svinjskorepni antúrij, je tropska vrsta, ki izvira iz Kostarike. Prepoznamo ga po zavitem, svinjskemu repu podobnem klasku in sijajni ovalni spalti, ki je navadno živo rdeče barve. Je ena od najbolj robustnih in za začetnike prijaznih vrst antúrija za gojenje v zaprtih prostorih.
Antigonon
Antigonon leptopus
Antigonon je bujna, trajna vzpenjaalka iz družine dresnovk (Polygonaceae), ki izvira iz pacifiških in atlantskih obalnih ravnic Mehike. S pomočjo vitic se hitro vzpenja po ograjah, pergolah in vročih zidovih. Ima srčaste do puščičaste zelene liste in dolga, padajoča socvetja majhnih koralno rožnatih do belih cvetov, ki v toplih podnebjih cvetijo skoraj vse leto. Pod zemljo tvori mesnate gomolje za shranjevanje vode, ki rastlini pomagajo preživeti sušo in omogočajo ponovno rast po močnem obrezovanju ali zmrzali. Čeprav je cenjena zaradi neprekinjenega cvetenja in trpežnosti, je na Floridi in v drugih subtropskih regijah uvrščena med invazivne vrste.
Anubias
Anubias barteri
Anubias barteri je izjemno trpežna podvodna rastlina, ki izvira iz zahodne Afrike in spada v družino Araceae. Značilni zanjo so togi, temno zeleni listi, ki rastejo iz plazeče korenike (rizoma), ter sposobnost rasti pritrjena na kamne, korenine ali les, namesto da bi se ukoreninila v substrat. Raste zelo počasi – nov list zraste približno enkrat na 2 do 3 mesece – in prenaša tudi šibko svetlobo, zaradi česar je ena najbolj priljubljenih in najodpornejših rastlin v akvaristiki.
Navadni pasjestrup
Apocynum androsaemifolium
Navadni pasjestrup (Apocynum androsaemifolium) je grmičasta, koreninska trajnica, ki izvira iz velikega dela Severne Amerike, od Kanade preko večine Združenih držav do severovzhodne Mehike. Široko razvejana stebla nosijo nasprotne, ovalne liste in ob prelomu izločajo grenak, mlečen sok. Od junija do avgusta cveti z majhnimi, dišečimi, kimajočimi, zvončastimi rožnatimi cvetovi, ki imajo v notranjosti temnejše rožnate proge in so združeni v socvetja na konicah vej. Cvetovom sledijo ozki parni stroki, polni semen s svilenimi nitkami. Vsi deli rastline so strupeni, saj vsebujejo srčne glikozide, ki odvračajo rastlinojede živali in večino žuželk.
Mala sončna vrtnica
Aptenia cordifolia
Aptenia cordifolia, splošno znana kot mala sončna vrtnica ali srčastolistna ledena roža, je hitro rastoča sukulentna talnopokrivalka, ki izvira iz regij Vzhodnega Kapa in KwaZulu-Natal v Južni Afriki. Spada v družino Aizoaceae in tvori goste, nizko rastoče blazine sijajnih, srčasto oblikovanih listov, ki se lahko razrastejo do 60 cm v širino. Kljub svoji sukulentni naravi v izobilju cveti z živopisnimi rožnatimi do magenta cvetovi, podobnimi marjeticam, od pomladi do jeseni, kar jo uvršča med priljubljene okrasne rastline po vsem svetu. Rastlina je tudi užitna – njeni listi imajo okus, ki spominja na špinačo.
Srčnolistna ehinodorus
Aquarius cordifolius
Srčnolistna ehinodorus (Aquarius cordifolius, prej razvrščena kot Echinodorus cordifolius) je trajna vodna oziroma močvirska rastlina iz družine Alismataceae, ki izvira iz močvirij in muljastih obrežij jugovzhodnih ZDA, Mehike, Srednje Amerike in severnega dela Južne Amerike. Njeni srčasti, svetleče zeleni listi z jasno vidnimi prosojnimi žilami lahko rastejo popolnoma potopljeni v akvariju ali pa nad vodo v paludarijih, kjer rastlina postane znatno večja in robustnejša ter lahko preseže višino 1 metra. Gre za zelo vsestransko dvoživko: ob močni svetlobi in dolgem fotoperiodu požene obokana cvetna stebla z belimi cvetovi, vzdolž katerih se tvorijo naključne mlade rastlinice, ki se ukoreninijo in razvijejo v nove osebke.
Orlica
Aquilegia
Orlica (Aquilegia) je rod s približno 60–70 vrstami trpežnih zelnatih trajnic iz družine zlatičevk, ki so cenjene zaradi svojih vpadljivih cvetov z ostrogami v obliki zvončkov, ki rastejo nad nežnim in krpastim modro-zelenim listjem. Orlica, ki izvira s severne poloble, se zlahka samoseje in spomladi ter v začetku poletja privablja opraševalce, kot so čebele in metulji.
Navadna orlica
Aquilegia vulgaris
Navadna orlica je evropska trajnica z deljenimi listi in cvetovi, ki visijo na koncu tankih stebel. Cvetovi merijo do 6 cm, običajno so modre ali vijolične barve, včasih pa tudi rožnati ali beli. Vsak venčni list se konča z ukrivljeno ostrogo, kjer se nahaja nektar. Stebla zrastejo do 90 cm visoko. Cveti spomladi in v začetku poletja, po cvetenju pa lahko nadzemni del odrežemo, da spodbudimo rast novih listov. Je kratkoživa rastlina, ki običajno živi le nekaj let, vendar se pogosto sama zaseje s semeni, ki odpadejo. Uspeva v hladnejših podnebjih in ni primerna za vroče kraje.
Lirasta skalna grebenuša
Arabidopsis lyrata
Arabidopsis lyrata, splošno znana kot lirasta skalna grebenuša, je vzdržljiva trajnica, domorodna za severno poloblo. Zanjo je značilna bazalna rozeta lirastih listov, na visokih steblih pa razvije nežne, štiričlene bele cvetove. Pogosto jo najdemo na skalnatih izpostavljenostih in peščenih rastiščih, kar jo uvršča med priljubljene izbire za skalnjake in kot modelni organizem v botaničnih raziskavah.
Vrtni repnjak
Arabis caucasica
Arabis caucasica (vrtni repnjak) je zimzelena, preprogo tvoreča trajnica, doma v jugovzhodni Evropi, na Kavkazu in v Iranu. Srebrnosive, mehko dlakave liste tvori nizke razprostrte blazinice, ki jih vsako pomlad prekrije množica dišečih belih ali bledo rožnatih cvetov. Idealna za skalnjaке, suhe kamnite zidove, pobočja in robove gredic.
Arašid
Arachis hypogaea
Arašid (Arachis hypogaea) je enoletna stročnica, doma iz Južne Amerike, ki se goji po vsem svetu zaradi semena, bogatega z beljakovinami in maščobami. Ena njegovih najbolj izjemnih lastnosti je geokarpija: po oprašitvi se cvetni pecljaji upognejo navzdol in se zarijejo v tla, kjer se pod zemljo razvijejo stroki. Rastlina prav tako veže atmosferski dušik prek simbiotskih korenskih bakterij, kar jo uvršča med naravne obogatevalce tal.
Japonska aralija
Aralia elata
Aralia elata je velik listopaden grm ali majhno drevo, ki izvira iz vzhodne Azije (Japonska, Koreja, Kitajska in ruski Daljni vzhod). Njena stebla so trnasta, običajno malo razvejana, kronana s krovno krošnjo v obliki dežnika, ki jo tvorijo ogromni dvokratno pernato sestavljeni listi, ki lahko dosežejo dolžino do 1 metra. Pozno poleti tvori velike končne latovje majhnih belih do kremnih cvetov, ki so zelo privlačni za čebele, sledijo pa jim grozdi črnih okroglih plodov, ki jih imajo radi ptiči. Jeseni listje dobi odtenke od rumene do rdeče-vijolične. Gojijo jo kot markantno okrasno rastlino v vrtovih ter zaradi nabiranja mladih spomladanskih poganjkov, ki so tradicionalna hrana na Japonskem in v Koreji.
Bangalow palma
Archontophoenix cunninghamiana
Bangalow palma (Archontophoenix cunninghamiana) je veličastna palma, ki izvira iz subtropskih deževnih gozdov vzhodne Avstralije. Odlikuje jo vitek, eleganten deblo, ki lahko doseže višino do 20 metrov, s krošnjo gracilnih, lokovitih listnih peres, dolgih do 3 metre. Pogosto se uporablja v tropskem in subtropskem krajinskem oblikovanju ter je cenjena zaradi hitre rasti, okrasne vrednosti in prilagodljivosti.
Mali repinec
Arctium minus
Arctium minus je dvoletna zelnata rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz Evrope in zahodne Azije, danes pa je razširjena kot pogost plevel v Ameriki in Avstraliji. V prvem letu tvori nizko rozeto ogromnih srčastih listov, dolgih do 50 cm, ki so zgoraj temno zeleni, spodaj pa volnati. V drugem letu požene razvejano steblo višine od 1 do 1,8 m in od sredine poletja do začetka jeseni odpira majhne rožnate do vijolične cvetne koške, podobne osatu. Ovojni listi vsakega koška se končajo s kaveljčki, posušeni koški pa postanejo repi, ki se oprijemajo dlake in oblačil. Ima globoko korenino, ki je užitna, ko je rastlina še mlada.
Gozdni repinec
Arctium nemorosum
Arctium nemorosum, znan kot gozdni repinec, je krepka dvoletna zelnata rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz gozdov in senčnih, motenih rastišč po Evropi in do Kavkaza, običajno na tleh, bogatih s kalcijem. V prvem letu tvori nizko rozeto velikih, puhastih, srčastih listov; v drugem letu požene visoko cvetno steblo, ki pogosto preseže 2 metra višine, na vrhu pa so od sredine poletja do jeseni grozdi vijolično-rožnatih cvetnih koškov, podobnih osatu. Cvetni koški dozorijo v znane kaveljčaste plodove, ki se oprimejo dlake in oblačil za razširjanje semen.
Vednozeleni gornik
Arctostaphylos uva-ursi
Vednozeleni gornik (Arctostaphylos uva-ursi) je vednozelen, plazeč se grmiček, ki prekriva tla in spada v družino vresovk (Ericaceae). Izvira iz cirkumpolarnih območij in zmernih gorskih predelov severne poloble. Tvori gosto preprogo plazečih se olesenelih stebel z usnjatimi in sijočimi listi, ki se jeseni obarvajo bronasto. Spomladi se prekrije z nežnimi, bledo rožnatimi do belimi zvončastimi cvetovi, ki jim jeseni sledijo svetlo rdeče jagode, ki jih imajo medvedi in ptice zelo radi. Je izjemno trpežna rastlina, ki prenaša ekstremni mraz do -20 °C in odlično uspeva v revnih in suhih tleh.
Srebrna arktotis
Arctotis stoechadifolia
Srebrna arktotis (Arctotis stoechadifolia) je plazeča trajnica, ki izvira iz obalnih sipin in peščenih ravnic Zahodne kaplandske province v Južni Afriki, z območja med Langebaanom in Kapskim polotokom. Njeni razprostrti poganjki z olesenelim steblom lahko prekrijejo tla do širine 1,2 metra, medtem ko se cvetoči poganjki dvignejo le 30–35 cm visoko. Ozki, suličasti listi z rahlo narezanim robom so prekriti z belo polstenimi, srebrnkastimi dlakami, ki rastlino ščitijo pred vetrom in slanim morskim zrakom. Veliki, enostavni cvetovi v obliki marjetic so kremno bele barve z rdečkasto-škrlatnim odtenkom na spodnji strani, njihova sredina pa je opazno temno modro-črna. Cvetovi se čez dan odprejo, ob mraku pa zaprejo.
Ardisia
Ardisia
Ardisia je rod zimzelenih grmovnic, ki so cenjene zaradi svojega usnjatega in sijočega listja ter grozdov rdečih ali koralnih jagod, ki se obdržijo vso zimo. Zaradi počasne rasti je idealna rastlina tako za notranje prostore kot za senčne vrtove v zmernem podnebju, zahvaljujoč kontrastu med njenimi nežnimi belimi ali rožnatimi cvetovi in opaznimi plodovi.
Ardisia
Ardisia crenata
Ardisia crenata je zimzelen grm, ki izvira iz vzhodne Azije (Kitajska, Japonska, Tajvan). Gojijo jo predvsem zaradi njenih vpadljivih koralno rdečih jagod, ki na rastlini ostanejo dekorativne več mesecev, pogosto vse do zime. Listi so sijoči, usnjati in imajo valovit, nazobčan rob. Poleti se pojavijo majhni beli ali rožnati zvezdasti cvetovi v visečih grozdih, ki jim sledijo značilne jagode. V Evropi je zelo priljubljena kot božično darilo, vendar pozor: vsi deli rastline, zlasti jagode, so strupeni za ljudi in hišne ljubljenčke, če jih zaužijejo, in lahko povzročijo prebavne težave.
Kaj so Lahke rastline?
Lahke rastline so idealne za začetnike ali ljudi z malo časa za nego. Te vrste prenašajo napake pri zalivanju, variacije svetlobe in ne zahtevajo stalne pozornosti. Odlično za tiste, ki šele začenjajo z rastlinami.
Nasveti za gojenje Lahke rastline
Za uspeh z lahke rastline si zapomnite: manj je več. Izogibajte se prekomernemu zalivanju, izberite mesto z ustrezno svetlobo in pustite, da se zemlja posuši med zalivanjem. Večina teh rastlin raje kdaj pa kdaj 'pozabljenih'.