2315 Lahke rastline | Vodnik 2026 - Stran 30

nočna vijolica

Hesperis matronalis

Hesperis matronalis, znana kot nočna vijolica, je dišeča dvoletnica ali kratkotrajna trajnica iz družine Brassicaceae. Odlikujejo jo grozdi štiričlenskih cvetov v beli, rožnati ali vijolični barvi. Čeprav je cenjena zaradi svojega sladkega večernega vonja, velja v nekaterih delih Severne Amerike za invazivno vrsto zaradi obilnega samorazsevanja.

Zlata astra

Heterotheca

Heterotheca je rod s približno 25 do 30 vrstami trajnic in polgrmov, ki izvirajo iz Severne Amerike, od Kanade do Mehike, in spadajo v družino nebinovk (Asteraceae). Splošno je znana kot "zlata astra" ali "kafrasta zeliščna astra" zaradi vonja po kafri, ki ga oddajajo nekatere vrste ob mečkanju listov. Večji del leta proizvaja svetlo rumene cvetove v obliki marjetic in suličaste liste, prekrite z grobimi dlakami. Je pionirska rastlina, izjemno odporna na sušo, značilna za revna, peščena ali kamnita tla.

Ognjeni dež

Heuchera

Hevhera (Heuchera), splošno znana kot ognjeni dež, je rod okrasnih trajnic, ki izvirajo iz Severne Amerike. Priljubljene so zaradi izjemne raznolikosti barv listja — od temno bordo rdeče in bronaste do limetno zelene in srebrne — spomladi in poleti pa poženejo nežna, zračna stebla z drobnimi zvončastimi cvetovi. Hevhera je zelo prilagodljiva in uspeva v gozdnih vrtovih, gredicah in posodah, zaradi česar je ena najbolj vsestranskih senčnih trajnic, ki so na voljo vrtnarjem.

Ognjeni dež

Heuchera villosa

Heuchera villosa, znana kot dlakava hoajhera ali ognjeni dež, je trajnica, ki tvori blazine in izvira iz Apalačev v vzhodnem delu ZDA, od zvezne države New York do Georgie ter zahodno do Missourija. Tvori nizke grme mehkih in dlakavih listov, ki spominjajo na javorjeve liste, ter od sredine poletja do jeseni poganja lahka stebla z majhnimi belimi do rožnatimi zvončastimi cvetovi. Cenjena je zaradi odlične odpornosti na vročino in vlago v primerjavi z drugimi hoajherami, zato je idealna za senčne vrtove, gozdne robove in korita.

Heuherela

Heucherella

Heuherela je medrodovni hibrid med Heuchero (ognjeni dež) in Tiarello (penasti cvet) in se v slovenščini pogosto imenuje preprosto heuherela. Rastlina tvori kompaktne listne rozete z barvitim, dekorativnim listjem v odtenkih zelene, zlate, oranžne, rdeče in bronaste barve – odvisno od sorte. Posebej priljubljena je v senčnih vrtovih, kjer od pozne pomladi do sredine poletja tvori zračne, oblakom podobne cvetne klase v beli in rožnati barvi. Listje je polzimzeleno in v blagih podnebjih zagotavlja zimsko strukturo vrta.

Kenaf

Hibiscus cannabinus

Škrlatni hibiskus

Hibiscus coccineus

Hibiscus coccineus, znan kot škrlatni hibiskus ali teksaška zvezda, je velika listopadna trajnica iz družine slezenovk, ki izvira iz močvirij in mokrišč jugovzhodnih Združenih držav Amerike. Od poznega poletja do zgodnje jeseni cveti z vpadljivimi, škrlatno rdečimi cvetovi v obliki zvezde, premera do 15 cm, nad listjem, podobnim javorju, in doseže višino med 1,8 in 2,4 m. Uspeva v stalno vlažni do namočeni zemlji in na polnem soncu, zato je idealen za robove ribnikov, deževne vrtove in sajenje za opraševalce.

Močvirski hibiskus

Hibiscus laevis

Hibiscus laevis je pokončna, robustna trajnica, ki izvira iz mokrišč Severne Amerike, znana po svojih suličastih, trilobnih listih. Od poletja do jeseni cveti z velikimi, slezenovki podobnimi cvetovi, ki so beli do rožnati z vinsko rdečim grlom, odpirajo se podnevi in zapirajo ponoči.

Močvirska vrtnica slezenovka

Hibiscus moscheutos

Hibiscus moscheutos, splošno znan kot močvirska vrtnica slezenovka ali karminskooka slezenovka, je odporna trajnica domorodna v vzhodni Severni Ameriki. Razvija ogromne cvetove velikosti večerjanega krožnika – do 30 cm v premeru – v odtenkih bele, rožnate, rdeče in bordo barve, pogosto z izrazitim karminskim središčem. Kljub tropskemu videzu je povsem odporna na mraz do cone USDA 4, pozimi odmre do tal in spomladi znova požene.

Konfederacijska vrtnica

Hibiscus mutabilis

Konfederacijska vrtnica (Hibiscus mutabilis) je hitro rastoč listopaden grm ali malo drevo, porekla iz južne Kitajske. Znana je po svojih čudovitih cvetovih, ki se zjutraj odprejo beli ali bledo rožnati in do večera preidejo v bogato karminasto rdečo barvo — vse v enem samem dnevu. Rastline lahko dosežejo višino 4,5 metra in od poznega poletja do jeseni bogato cvetijo.

Rozela

Hibiscus sabdariffa

Hibiscus sabdariffa, splošno znana kot rozela, je hitro rastoča enoletna ali kratkoživa trajnica grmičaste rasti, doma v Zahodni Afriki. Po vsem svetu jo cenijo zaradi živobarvnih rdečih čašnih listov, ki se uporabljajo za pripravo hibiskusovega čaja, marmelad in zdravilnih pripravkov. Rastlina razvije privlačne bledo rumene cvetove z globoko rdečim središčem in v toplih podnebjih zraste do 3 metre visoko. Njeni čašni listi, liste, semena in korenine so vsi užitni ter cenjeni tako okrasno kot zdravilno.

Vrtni oslez

Hibiscus syriacus

Vrtni oslez (Hibiscus syriacus) je listopaden grm, ki izvira iz Vzhodne Azije, zelo cenjen zaradi svojih opaznih cvetov v belih, rožnatih, vijoličnih, rdečih in sivkinih odtenkih. Cveti od sredine poletja do jeseni, ko večina drugih grmovnic že preneha cveteti. Je nacionalni cvet Južne Koreje, kjer ga imenujejo Mugunghwa in simbolizira vztrajnost ter večno ljubezen.

Škržolica

Hieracium

Škržolica (Hieracium) je obsežen in taksonomsko zapleten rod cvetočih rastlin iz družine nebinovk (Asteraceae), v ljudskem jeziku znana tudi kot sokolja zel. Ime rodu izvira iz starogrške besede 'hierax' (sokol), kar je povezano s staro legendo, po kateri naj bi sokoli uporabljali mlečni sok rastline za izboljšanje vida. Škržolice so trajne zelnate rastline, ki tvorijo pritlične rozete poraščenih, pogosto hrapavih listov, in poženejo pokončna cvetna stebla z majhnimi rumenimi ali oranžnimi koški, podobnimi regratovim. Razmnoževanje je nenavadno: večina vrst se razmnožuje z apomikso, pri čemer nastanejo semena, ki so genetsko identična matični rastlini brez oploditve, zaradi česar so botaniki opisali od nekaj sto do tisoč mikrovrst. Čeprav so nekatere vrste cenjene kot nezahtevne divje rastline za naravne vrtove in opraševalce, so mnoge druge (kot sta oranžna škržolica in travniška škržolica) agresivne kolonizatorke, ki so v Severni Ameriki, na Novi Zelandiji in v delih Avstralije uvrščene med invazivne plevele, kjer izpodrivajo avtohtono vegetacijo in pašnike.

Kobulasta škržolica

Hieracium umbellatum

Kobulasta škržolica je trajnica iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz zmernih območij severne poloble (Evropa, Azija in Severna Amerika). Tvori pritlično rozeto z ozkimi, nazobčanimi listi, od sredine poletja do jeseni pa razvije kobulasta socvetja z rumenimi cvetnimi koški, podobnimi regratu. Je trpežna in prilagodljiva rastlina, ki jo pogosto najdemo ob cestah, v svetlih gozdovih ter na peščenih ali degradiranih tleh.

Opičji rep

Hildewintera colademononis

Hildewintera colademononis, razvrščen tudi kot Cleistocactus colademononis, je epifitski in viseči kaktus, ki izvira iz vlažnih skalnatih pobočij province Florida v departmaju Santa Cruz v Boliviji, kjer raste viseč s sten na nadmorskih višinah do 1.500 metrov. Njegova valjasta stebla s premerom od 3 do 7 cm lahko dosežejo dolžino do 2,5 metra in so prekrita z desetinami belih, tankih in mehkih bodic, podobnih dlakam, ki spominjajo na kosmat opičji rep — od tod tudi njegovo priljubljeno ime. Med pomladjo in poletjem tvori živahno rdeče cvetove, dolge do 8 cm, ki rastejo skoraj vodoravno vzdolž stebel. Gre za razmeroma hitro rastočo vrsto, idealno za viseče lonce, ki je prejela prestižno nagrado Award of Garden Merit s strani Royal Horticultural Society.

Amarilis / Hipeastrum (rod)

Hippeastrum

Hipeastrum je rod velikih, gomoljastih trajnic iz družine Amaryllidaceae, doma v tropskih in subtropskih območjih Južne Amerike. Pogosto – čeprav netočno – je znan pod imenom amarilis; te rastline razvijejo spektakularne cvetove v obliki trobente v odtenkih rdeče, rožnate, bele, oranžne in lososove barve ter navadno cvetijo pozimi in spomladi. Rod obsega več kot 116 vrst in na stotine hibridnih kultivarjev. Vsi deli, zlasti čebulica, vsebujejo alkaloid likorin, ki je strupen za hišne živali in ljudi.

Progasta vitezova zvezda

Hippeastrum striatum

Progasta vitezova zvezda (Hippeastrum striatum) je čebulna cvetoča trajnica iz družine Amaryllidaceae, ki izvira iz vzhodne in južne Brazilije. Razvije krepka cvetna stebla, na katerih so od 2 do 4 trobentasti cvetovi živo rdeče barve z značilnim zelenim osrednjim delom, ki sega do polovice vsakega venčnega lista. Je priljubljena okrasna čebulnica, cenjena zaradi svojega osupljivega cvetenja v pozni zimi ali zgodnji pomladi.

Navadni rakitovec

Hippophae rhamnoides

Navadni rakitovec (Hippophae rhamnoides) je trnat, listnat grm iz družine oljčičevk (Elaeagnaceae), ki izvira iz hladnih in zmernih območij Evrazije – od obal Baltskega in Severnega morja do vznožja Himalaje. Zanj so značilni ozki, srebrno-sivi listi ter svetlo oranžne jagode, ki v poznem poletju in jeseni bogato prekrijejo veje in so visoko cenjene zaradi vsebnosti vitamina C ter drugih antioksidantov. Gre za dvodomno rastlino (ločeni moški in ženski osebki), ki je izjemno odporna na mraz, sušo, veter in slan obmorski zrak.

Hohenbergija

Hohenbergia

Hohenbergija je rod bromelijevk iz družine Bromeliaceae, s približno 53 vrstami, ki izvirajo z Antilov, polotoka Jukatan in severnega dela Južne Amerike (Kolumbija, Venezuela in Brazilija). Tvorijo rozete širokih, togih in rahlo upognjenih listov, pogosto s trni na robovih, ki se v sredini združijo v naravni "rezervoar", v katerem se nabirajo voda in organski ostanki. Razvijejo eno samo in opazno osrednje socvetje v obliki klasa, ki lahko traja več mesecev, z ovršnimi listi in cvetovi v odtenkih rdeče, lososove, rožnate, bele ali vijolične barve.

Homalomena

Homalomena

Homalomena je rod s približno 150 vrstami tropskih aroidov, ki izvirajo iz jugovzhodne Azije in tropskih predelov Južne Amerike. Gojijo se kot sobne rastline zaradi njihovega sijočega listja v obliki srca ali ščita. To je splošen profil oskrbe za celoten rod, ki zajema običajne gojene vrste, kot sta Homalomena rubescens in njeni kultivarji ("Emerald Gem", "Selby"); posamezne vrste se nekoliko razlikujejo po velikosti odrasle rastline in barvi listja.

Mišji ječmen

Hordeum murinum

Mišji ječmen je nizka, šopasta enoletna trava iz rodu ječmenov, ki izvira iz Sredozemlja, Srednje Evrope, Zahodne Azije in Severne Afrike, danes pa je široko naturalizirana po zmernih regijah po vsem svetu. Zraste 30-50 cm visoko in tvori nerazvejane klase, dolge do 10 cm, ki dozorijo iz zelene v slamnato rumeno barvo. Je značilna rastlina motenih, z dušikom bogatih tal, uspeva v razpokah pločnikov, na zidovih, ob cestah in na zapuščenih območjih, cveti od maja do julija. Čeprav je težaven plevel na žitnih poljih in pašnikih, služi tudi kot krma za pašno živino v suhih regijah.

Ječmen

Hordeum vulgare

Ječmen (Hordeum vulgare) je eno najstarejših žit, ki jih je gojilo človeštvo, izvira iz Rodovitnega polmeseca na Bližnjem vzhodu pred približno 10.000 leti. Je odporna enoletna trava, ki se široko uporablja za prehrano ljudi in živali, za proizvodnjo piva in viskija ter je ena glavnih žitnih kultur na svetu.

Hosta

Hosta

Hoste so rod rastlin, splošno znanih kot trpotčeve lilije. Široko se gojijo kot sencozdržne rastline z okrasnim listjem. Njihovi listi so na voljo v različnih oblikah, velikostih in barvah, vključno z odtenki zelene, modre in zlate, pogosto z barvitimi vzorci. Čeprav jih gojimo predvsem zaradi listja, poleti razvijejo elegantne klase zvončastih cvetov.

Hosta 'Fire and Ice'

Hosta 'Fire and Ice'

Hosta 'Fire and Ice' je kompaktna, pisana trajnica, cenjena zaradi svojih srčastih listov z bleščeče belo sredino in temno zelenimi robovi. Gre za obratno mutacijo (sport) priljubljene hoste 'Patriot', ki tvori urejen, pokončen šop listja, sredi do poznega poletja pa na dolgih steblih požene sivkine cvetove v obliki zvončkov. Ker velik del listnega tkiva nima klorofila, raste počasi, vendar potrpežljive vrtnarje v senci nagradi z dramatičnim in privlačnim kontrastom.

Fortunejeva hosta

Hosta fortunei

Hosta fortunei, splošno znana kot Fortunejeva hosta ali funkija, je šopasta zelnata trajnica, cenjena zaradi svojih širokih, srčastih modro-zelenih do zelenih listov, ki so glede na sorto pogosto obrobljeni ali prekriti s kremnimi ali zlatimi progami. Verjame se, da izvira iz gojenih rastlin na Japonskem. Uspeva v senčnih in gozdnih vrtovih, poleti pa požene visoka socvetja z bledo vijoličastimi zvončastimi cvetovi. Zaradi bujnega in teksturiranega listja je nepogrešljiva v senčnih vrtovih in mešanih gredicah.

Suličastolistna hosta

Hosta lancifolia

Hosta lancifolia, splošno znana kot suličastolistna hosta, je kompaktna trajnica, ki tvori šope in je cenjena zaradi svojih elegantnih suličastih temno zelenih listov. Izvira iz Japonske in Kitajske, uspeva v senčnih vrtovih in je ena najbolj prilagodljivih host tako za prekrivanje tal kot za gojenje v loncih. Pozno poleti cveti z lijakastimi cvetovi v barvi sivke do vijolične, ki privabljajo čebele in druge opraševalce.

Dišeča trpotčeva lilija

Hosta plantaginea

Hosta plantaginea, splošno znana kot dišeča trpotčeva lilija ali avgustova lilija, je zelnata trajnica, doma na Kitajskem. Cenjena je zaradi velikih, bleščečih, srčastih listov in izjemno dišečih, belih, lijakastih cvetov, ki cvetijo v poznem poletju. Za razliko od večine host njeni cvetovi oddajajo sladek, močan vonj, zlasti v večernih urah, kar jo uvršča med priljubljene rastline za osenčene vrtove po vsem svetu.

Sieboldova hosta

Hosta sieboldiana

Hosta sieboldiana je velika, impozantna senčna trajnica, ki izvira iz Japonske, cenjena zaradi svojih masivnih modrosivo-zelenih listov, ki lahko dosežejo dolžino 35 cm. Tvori dramatičen kupast grm do 60 cm v višino in 150 cm v širino, kar jo uvršča med najbolj impresivne rastline za pokrivanje tal v senčnih vrtovih.

Sieboldova hosta

Hosta sieboldii

Hosta sieboldii, znana kot Sieboldova hosta, je kompaktna, šopasta trajnica, ki izvira iz Vzhodne Azije. V senčnih vrtovih je cenjena zaradi svojih ozkih, suličastih listov s srednje zelenimi sredicami in kremno belimi robovi. Sredi do poznega poletja požene vitka cvetna stebla, ki nad urejenim listnim grmičkom nosijo lijakaste cvetove v barvi sivke. Za razliko od svoje večje sorodnice Hosta sieboldiana, ta vrsta ostaja kompaktna, zaradi česar je odlična izbira za obrobe, robove gozdnih vrtov in posode v delno senčnih kotičkih.

Valovitolista trpotčeva lilija

Hosta undulata

Hosta undulata, splošno poznana kot valovitolista trpotčeva lilija, je klasična trpežnica za senčne vrtove, ki izvira iz gojenih sort, razvitih na Japonskem. Cenjena je zaradi svojega izrazitega pisanega listja — kremasto bela središča, obdana z valovitimi zelenimi robovi — ki ustvarja dramatičen kontrast v vrtnih kotičkih z malo svetlobe. Poleti poganja visoke cvetne stebla z nežnimi cvetovi v obliki trobente, obarvane od lavande do bele. Popolnoma listopadna rastlina pozimi odmre do tal in se vsako spomladi znova prebudi s svežo, bujno rastjo.

kameleonska rastlina

Houttuynia cordata

Houttuynia cordata, v slovenščini znana kot kameleonska rastlina, je listopadna pokrovna trajnica iz družine Saururaceae, ki izvira iz Vzhodne Azije. Rastlina je prepoznavna po svojih srčastih listih, ki so pogosto pisani v odtenkih zelene, rumene, rdeče in kremne barve, ter po majhnih belih cvetovih s stožčastimi, limetno zelenimi klasi, ki se pojavijo od zgodnjega do poznega poletja. Ko liste zmečkamo, oddajajo oster vonj po ribah – od tod tudi ime 'ribja meta'. Kameleonska rastlina uspeva v vlažnih do mokrih tleh in se agresivno širi preko podzemnih korenik (rizomov), zato jo je treba saditi premišljeno.

Japonsko rozinasto drevo

Hovenia dulcis

Japonsko rozinasto drevo (Hovenia dulcis) je srednje veliko do veliko listopadno drevo, doma v Vzhodni Aziji (na Kitajskem, Japonskem in v Koreji), ki se pogosto sadi kot okrasno senčno drevo in zaradi sladkih užitnih pecljatih plodov. Spada v družino Rhamnaceae in v gojenju lahko doseže do 10 metrov višine. Ta izjemno odporna vrsta se prilagaja širokemu naboru tal, prenaša hladne zime do -15 °C in je v veliki meri odporna na škodljivce in bolezni, kar jo uvršča med odlične izbire za vrtove, parke in mestno zasaditev.

Kentijska palma

Howea forsteriana

Kentijska palma (Howea forsteriana) je elegantna, počasi rastoča palma, doma na otoku Lord Howe v Avstraliji. Znana po svojih gracilnih, lokovito ukrivljenih listih in odpornosti na sobne razmere, je v sedemdesetih letih 19. stoletja postala pravi simbol viktorijanske salonske palme. Sama kraljica Viktorija je te palme imela v vseh svojih domovih. Z enim samim deblom in temnozelenim, pernatim listjem, ki doseže do 3 metre dolžine, vnaša sofisticirano tropsko vzdušje v vsak prostor, hkrati pa zahteva izjemno malo nege.

Voščenka

Hoya

Hoya je rod vzpenjavk in epifitov iz družine pasjestrupovk (Apocynaceae), ki izvirajo iz tropskih in subtropskih predelov Azije, Avstralije in Pacifika. Z več kot 300 vrstami je ena najbolj priljubljenih sobnih rastlin na svetu, zahvaljujoč usnjatim, voščenim listom in dišečim cvetovom v obliki zvezde. Odlično se prilagaja življenju v stanovanjih in hišah ter velja za rastlino, ki je enostavna za vzgojo tudi za začetnike.

Avstralska voščenka

Hoya australis

Hoya australis, znana kot avstralska voščenka, je hitro rastoča zimzelena vzpenjavka, ki izvira iz vzhodne in severne Avstralije, Papue Nove Gvineje in bližnjih pacifiških otokov. Njeni debeli, sijoči listi, podobni sukulentam, shranjujejo vodo, kar rastlini pomaga preživeti občasno sušo. Odrasle rastline tvorijo zaobljene grozde z do 40 zvezdastimi, voščenimi belimi cvetovi s temno rdečimi sredicami, ki so cenjeni zaradi močnega, sladkega vonja in obilice nektarja.

Voskovka

Hoya carnosa

Hoya carnosa je priljubljena tropska plezalka, ki izvira iz vzhodne Azije in Avstralije. Cenjena je zaradi svojih voščenih, sukulentom podobnih listov in čudovitih grozdov zvezdastih, dišečih cvetov. Ta dolgotrajna sobna rastlina lahko ob minimalnem vzdrževanju uspeva desetletja, kar jo naredi idealno za začetnike. Rastlina tvori edinstvene dežnikaste cvetne grozde rožnate ali bele barve z rdečimi središči, ki oddajajo sladek vonj, zlasti zvečer. Prejela je nagrado za zasluge v vrtnarstvu Kraljeve hortikulturne družbe.